Opazovanje ptic je v Britaniji, Franciji in na Nizozemskem skorajda nacionalni šport, te navdušence bi se dalo pritegniti tudi v Slovenijo, meni ornitolog Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Ptujsko jezero je območje, ki v zimskem delu leta premore največ vodnih ptic, je za Ptujinfo povedal ornitolog Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. V dobrih letih tukaj naštejejo tudi do 10.000 ptic, kar je daleč največ med lokalitetami v državi.
V toplem delu leta na tem območju gnezdijo kolonijske gnezdilke, kot sta rečni in črnoglavi galeb ter navadna čigra. Za slednjo je to največja redna in najdlje obstoječa kolonija v celinskem delu države in se je tukaj ohranila zgolj po čudežu, je ocenil Basle.
Navadne čigre po čudežu preživele izgradnjo akumulacijskega Ptujskega jezera
Izgradnja akumulacijskega Ptujskega jezera je namreč poplavila t. i. dravsko loko, ki je bila ob velikih vodah na tem območju nekoč široka vse do kilometra.
Na prodnatih otokih te loke so nekoč gnezdile navadne in male čigre, verjetno tudi prlivke, danes zelo eksotična vrsta. Prlivka in mala čigra sta po izgradnji jezera žal izumrli, je opozoril.
Po izgradnji pa je ostal majhen otok, na katerem se je uspela ugnezditi navadna čigra. Teh otokov je danes pet, čigre gnezdijo na dveh prodnatih. Ker pa naravno gibanje reke teh otokov ne poplavlja več, se zaraščata z grmičevjem, med katerim navadna čigra ne more gnezditi.
Prostovoljci jih z rednim čiščenjem otokov ohranjajo pred izumrtjem
Med 40 in 50 prostovoljcev društva zato vsako leto s srpi, kosami in kosilnicami otoka očisti vsega rastja, da se čigre lahko ugnezdijo. Basle je poudaril, da tako pred izumrtjem ohranjajo med 150 in 200 parov navadnih čiger, za kar pa ne prejemajo nobene finančne podpore.
Jez Markovci je po Basletovih besedah Dravo spremenil za vedno. Pod njim se reka razcepi v staro strugo in kanal, ki vodi do Hidroelektrarne Formin, v katerega se steka 95 odstotkov vode.
To skorajda ustavi rečno dinamiko Drave, saj se prod ne prestavlja več po reki, okrnjeni pa so tudi drugi procesi, predvsem bočna erozija.
S spremenjenim režimom spuščanja vode v staro strugo Drave bi lahko ustvarili pogoje še za druge vrste ptic
»Ta biološki minimum petih odstotkov je določen prenizko,« je prepričan ornitolog, saj Drava v stari strugi ne spodkopava brežine in tako ne ustvarja pogojev za gnezdenje vodomcev in breguljke. Slednji vrsti namreč gnezdita v peščenih brežinah, ki jih zdaj prav tako ročno ustvarjajo prostovoljci društva.
Te pogoje bi se sicer dalo poustvariti s spremenjenim režimom spuščanja vode v staro strugo. Na način, da bi se je vanjo spuščalo več in na varen način ustvarjalo poplave, je prepričan Basle.
Opazovanje ptic je še povsem neizkoriščen turistični potencial
Društvo za opazovanje ptic je leta 2019 v bližini ptujske čistilne naprave zgradila opazovalnico ptic. Basle je zadovoljen z uspehom objekta, ob njem se zbirajo ornitologi, ob koncih tedna pa tudi mimoidoči.
Turistično opazovanje ptic pa je na Ptuju in v celotni Sloveniji še povsem neizkoriščeno. Basle poudarja, da je v Veliki Britaniji, Franciji in na Nizozemskem to skorajda nacionalni šport.
»Zahtevnejši opazovalci ptic na teren pridejo s seznamom vrst, ki jih želijo videti in so za to pripravljeni tudi zelo dobro plačati,« je bil konkreten.
Za zahtevne opazovalce so sicer bolj zanimive gorenjske ptice in te v dinarskem in kraškem svetu, a je Basle prepričan, da bi manj zahtevni opazovalci cenili tovrstno dopolnilno turistično ponudbo tudi na območju Drave in v okoliških goricah.
Razvoj tovrstnega turizma ne terja dodatne infrastrukture, so pa potrebni turistični vodniki
Tudi sam nekajkrat letno vodi tuje goste ptujskih term, ki izrazijo željo po opazovanju ptic, vendar na društvu usposabljajo predvsem opazovalce ptic in ne turističnih vodnikov. Člani društva pa se tudi ne morejo nemudoma odzvati na termine, ki ustrezajo turistom.
Ob tem, da opazovanje ptic ni del lokalnih in nacionalne turistične strategije, Basle največjo vrzel te panoge identificira prav v pomanjkanju turističnih vodnikov. Med infrastrukturnimi posegi si želi le še kakšno dodatno opazovalnico na območju Naravnega rezervata Ormoške lagune.
Basle se nadeja, da bi prav razvoj turizma dvignil zavest o tem, da so ptice del naravnega bogastva, ki se ga da tržiti in izkoriščati. Na ta način bi družba našla tudi več posluha za vzdrževanje okolja na način, da bodo ptice v njem uspevale.
