Člani sveta območne enote Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije so 13. maja, na seji spregovorili o pozebi, ki je številnim kmetom uničila pridelke.
Kmetje so izrazili skrb ob morebitnih poplavah in pozivajo k premisleku umestitve suhih zadrževalnikov na območju ob reki Dravi. Konec aprila je pozeba prizadela vinograde in sadovnjake, še posebej okrog Pesniške doline.
Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek je povedal, da je pozeba pogosta na tem območju in da je bila vegetacija letos zgodnja.
Pozeba je povzročila med 20 in 30 odstotkov škode v vinogradih in sadjarskih nasadih.
Škoda na posameznih legah je tudi skoraj 100-odstotna
Kmetje pozivajo k evidentiranju vseh posledic pozebe, občine pa naj posredujejo ocene škode na upravo za zaščito in reševanje. Direktor Andrej Rebernišek je opozoril tudi na umikanje zavarovalnic iz zavarovanja škod, saj so te prepogoste.
Aktualna je 30 let stara ideja o vzpostavitvi posebnega sklada, kjer bi vanj vlagali vsi pridelovalci in država, da bi pomagali prizadetim kmetom.
Govor tudi o poplavni varnosti
Rebernišek je opozoril, da v razpravah o poplavni varnosti nihče ne pomisli na kmeta, suhi zadrževalniki pa se tako načrtujejo enosmerno v korist prebivalstva.
»Oceniti bi morali, ali so suhi zadrževalniki na nekih območjih res potrebni ali lahko pretočnost povečamo z drugimi ukrepi« . Če se izkaže, da so suhi zadrževalniki edina možnost, pa bi morala država kmetom zagotoviti nadomestna zemljišča, je pozval direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda.
Po besedah Andreja Reberniška težava nastane, če so nova zemljišča oddaljena do te mere, da je pod vprašajem ekonomičnost pridelave. Meni tudi, da z gradnjo suhih zadrževalnikov bodo poplave kmetijskih površin bistveno pogostejše in škode večje.
Stavkovne zahteve kmetov
Člani sveta so se seznanili tudi s stanjem o pogajanjih stavkovnih zahtev kmetov. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je povedal, da bodo nove informacije na voljo po torkovem sestanku nevladnih organizacij.
Kmetje si prizadevajo za zvišanje finančne podpore
Rebernišek je spomnil, da si kmetje prizadevajo za postopno zviševanje finančne podpore, ki jo prejmejo kmetije, saj bi bile lahko tako v shemo vključene že kmetije nad 300 metri nadmorske višine.
»Dodati bi bilo treba še dodatno nagrado za glavo velike živine na hektar, da bi tiste kmetije, ki res obdelujejo zelo strme površine, nekako nagradili,« je dejal.
Prodaja Panvite in sklad kmetijskih zemljišč
Med aktualnimi izzivi so se na seji dotaknili tudi prodaje Panvite in ob tem pod vprašaj postavili način delovanja sklada kmetijskih zemljišč. Po Žvegličevem mnenju je treba zakon o kmetijskih zemljiščih spremeniti, o čemer bodo v torek govorili s predstavniki Gibanja Svoboda.
V Kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije si namreč želijo, da zakon ne bi bil diskriminatoren do slovenskih kmetov
