Le kaj bolj diši po jeseni kot sveže pečen kostanj. A kje jih sploh nabirati?
Nabiranje kostanja je za mnoge zabaven hobi, način sprostitve in rekreacije, a kje ga najti, če ne živimo blizu gozdov?
Drevo kostanj raste skorajda povsod po Sloveniji in ga je tudi v Podravju v izobilju. Rad ima predvsem kisla tla, kar pomeni, da ga pogosto najdemo tam, kjer so v bližini iglavci, a le do 800 metrov nadmorske višine.
Tako lahko kostanj najdemo v skorajda vseh slovenskih gozdovih, ki ne presegajo nadmorske višine 800 metrov, kar pomeni, da je pretežno ravninsko ptujsko območje za kostanj idealno.
Naši gozdovi bogati s kostanjem
Ker je naše, ptujsko območje pretežno ravninsko, pa lahko kostanj najdemo skorajda povsod po naših krajih.
Posebno veliko jih je po haloških občinah, saj so to občine, ki so precej pogozdene. Kot omenjeno, se kostanj pogosto nahaja v bližini iglavcev, ki pa jih po haloških gozdovih ni prav malo.
Tudi ormoški gozdovi so polni tega sladkega plodu.
Tudi ptujska občina je polna gozdnih površin in tako lahko sladek kostanj najdemo po skorajda vseh ptujskih obronkih. Precej priljubljeni gozdovi za nabiranje kostanjev so tako na območju Mestnega vrha, Krčevine pri Vurberku in sosednjih zaselkov in vasi.
Tudi Dornava, Polenšak in Majšperk ter sosednji zaselki so priljubljene lokacije nabiralcev.
Če še vedno niste prepričani, kam po kostanj, nikar ne obupujte. Na ptujskem območju jih najdemo skorajda povsod, le raje se odpravite na sončna pobočja gozdov - toplota jim namreč najbolj prija.
A tudi gozd ima svoja pravila ...
Pri tem pa je seveda treba upoštevati pravila. Kostanj nabiramo v košarice, da v gozd ne vnašamo plastike, prav tako pa moramo biti obzirni do živali.
Če se odpravite nabirat kostanj, pa iz gozda ne smete prinesti več kot dva kilograma tega sladkega gozdnega ploda. Obenem nabiralci pri nabiranju ne smejo uporabljati pripomočkov, ki bi lahko povzročili poškodbe v gozdu.
