Spomnimo. Po tem, ko so lanskega marca položili temeljni kamen za ptujski urgentni center, se zdaj končujejo zunanja gradbena dela. 7. februarja lani je takratni minister za zdravje Janez Poklukar podpisal pogodbo za izgradnjo ptujskega urgentnega centra z izbranim ponudnikom Medicoengineering.
Teodor Pevec, strokovni vodja ptujske bolnišnice, je na dan razkritja temeljnega kamna povedal, da v urgentnem centru pričakujejo približno 35 tisoč bolnikov letno.
Da pa je sploh lahko prišlo do realizacije projekta ptujske urgence, pa so bili potrebni donatorji. Podjetja s Ptuja in okolice so namenila svoja sredstva, teh se je nabralo za več sto tisoč evrov, da so projekt sploh lahko zagnali.
Med večjimi donatorji sta bila Perutnina Ptuj, v sklopu Taluma pa še več manjših podjetij in posameznikov. Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, je ob odkritju temeljnega kamna dejal, da so prav na dan prve lopate sredstva nakazali na račun ptujske bolnišnice. Gre za nekaj več kot 337 tisoč evrov.
Nato odobritev dodatnega nadstropja
Razočaranje ob gradnji pa je bilo tudi dejstvo, da naj bi urgenca ostala brez enega nadstropja. A konec preteklega leta je ministrstvo za zdravje odobrilo gradnjo urgentnega centra z dodatnim nadstropjem.
To se je spremenilo letošnjega februarja, ko so ministrstvo za zdravje, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj in podjetje Medicoengineering podpisali aneks za nadgradnjo ptujskega urgentnega centra.
Vrednost teh del znaša 757.741,56 evrov z davkom na dodano vrednost.
Pred le nekaj dnevi, 8. septembra, pa sta Bojana Muršič in Damijan Zrim, sicer iz vrst SD, podala pobudo vladi glede vključitve dela investicije v Načrt razvojnih programov.
Dogovor o nadgradnji urgence z novim nadstropjem in s tem operacijskimi dvoranami pa je vključeval tudi, da se v sklopu investicije v kleti urgence uredi nova sterilizacija za potrebe operacijskih prostorov, saj bodo s tem spoštovani pogoji čistih in nečistih poti, kar je nuja. Trenutna sterilizacija je v prostorih, ki so od operacijskih dvoran oddaljeni.
Del trenutnih operacijskih dvoran bi se rekonstruiral delno za dostop do novih operacijskih dvoran, delno za potrebe nove intenzivne terapije, nege in anestezije. Vse zajema tudi opremo.
Poslanca navajata, da je ptujska bolnišnica že septembra 2022 na Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu posredovalo zahtevani dokument identifikacije investicijskega projekta, takrat pa naj bi bilo obljubljeno, da se bo investicija vključila v načrt razvojnih programov že za leto 2023. To se ni zgodilo.
»V začetku letošnjega leta, se je zadeva ponovno prevetrila in se je dogovorilo, da se pristopi k pripravi projektne dokumentacije in da se navedena investicija vključi v NRP za leto 2024. Del dogovora je tudi izdelava projektne dokumentacije, ki bo končana najkasneje do sredine septembra,« navajata poslanca.
V pobudi vladi dodajata še, da je investicija vitalnega pomena za ptujsko bolnišnico in njeno delovanje v prihodnje. Tako bi zagotovili prostore v skladu z normativi, boljše pogoje dela, kvalitetne in varne storitve in skrajšali čakalne dobe, saj bi se lahko opravilo več posegov. Tako bodo tudi prazni prostori nad urgenco dobili vsebino, a brez opreme to ne bo mogoče.
Vodstvo ptujske bolnišnice še do danes ni dobilo odgovora z zagotovilom glede izvedbe omenjene investicije, poslanca oddajata pobudo vladi.
Vlado pozivata, da ta v okviru pristojnosti v najkrajšem možnem času ukrene vse potrebno, da se v načrt razvojnih programov uvrstijo zadostna sredstva, ki bodo omogočila dokončanje in hiter začetek delovanja ptujske urgence.
Starejše novice
