Pozabljen notranji svet, posebej pri mladih.
Kadar začutimo fizično bolečino, se nam zdi povsem naravno, da pomoč poiščemo pri zdravniku. Dobro se zavedamo, da so uravnotežena prehrana, redno gibanje in aktivna skrb za telo ključni temelji našega zdravja.
Veliko redkeje pa se spomnimo na svoj notranji svet in vzpostavljanje ali ohranjanje psihološkega blagostanja.
Podravska regija pri tem ni izjema. Čeprav so pogovori o duševnem zdravju mladih postali glasnejši in pogostejši, se njegovega dejanskega pomena še vedno premalo zavedamo.
Kaj pravzaprav pomeni biti duševno zdrav? Ali digitalni svet res uničuje samopodobo mladostnikov in kako lahko kot prijatelji ali starši pravočasno ukrepamo, ko opazimo, da nekdo trpi?
Da bi razjasnili te dileme in preverili, kakšne oblike pomoči so na voljo v našem okolju, smo se pogovarjali s Tino Mlinarič, Regijsko koordinatorico za duševno zdravje.
Sogovornica je v odgovorih za Ptujinfo osvetlila trenutno stanje v naši regiji, razjasnila nekaj mitov o stigmi in podala konkretne usmeritve za vse, ki iščejo pot iz stiske ali so soočeni s stisko nekoga v svoji bližnji okolici.
Kaj sploh pomeni besedna zveza 'duševno zdravje'?
»Duševno zdravje ne pomeni zgolj odsotnosti duševnih bolezni ali motenj, ampak celostno stanje dobrega počutja. Vključuje posameznikovo sposobnost, da doživlja življenje kot smiselno, razvija svoje potenciale, sprejema sebe in svoja čustva ter vzpostavlja kakovostne odnose z drugimi.
Pomemben del duševnega zdravja so tudi občutki sreče, zadovoljstva in samospoštovanja ter sposobnost obvladovanja vsakodnevnih izzivov in stresa.«
Katere duševne težave so med mladimi v podravski regiji najpogostejše?
»Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje in programa MIRA - Nacionalni program duševnega zdravja za podravsko regijo ni posebej izpostavljenih ali specifičnih podatkov, zato se lahko opremo na splošno sliko za Slovenijo. Ta kaže, da so med mladimi najpogostejše duševne težave predvsem anksioznost oziroma tesnoba, stres ter depresivna občutja. Pogoste so tudi težave s samopodobo in različne čustvene stiske, ki so povezane z odraščanjem, odnosi in pritiski okolja.
Poleg tega se pojavljajo vedenjske in socialne težave ter vse pogosteje tudi težave, povezane z rabo digitalnih tehnologij, kot sta pretirana uporaba družbenih omrežij in videoiger. Te težave se pogosto prepletajo in lahko vplivajo na splošno počutje in delovanje mladih, pri čemer Podravska regija bistveno ne odstopa od slovenskega povprečja.«
Ali opažate porast duševnih težav v zadnjih letih? Če da, čemu to pripisujete?
»Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje in programa MIRA opažamo, da se duševne težave med mladimi v zadnjih letih povečujejo. Raziskave kažejo na porast psiholoških in psihosomatskih simptomov ter slabšanje duševnega blagostanja, zlasti pri mladostnikih in še posebej pri dekletih. Prav tako podatki kažejo na povečanje obravnav zaradi anksioznih, stresnih in prilagoditvenih motenj ter nekaterih drugih težav. Ob tem je treba opozoriti, da vse več mladih tudi poišče strokovno pomoč, kar je lahko posledica večje ozaveščenosti, boljše dostopnosti storitev in postopnega zmanjševanja stigme.
Razloge za ta porast povezujemo z več dejavniki: povečanim stresom in pritiski v šoli in družbi, hitrimi spremembami življenjskega okolja, vplivom digitalnih tehnologij in tako dalje. Gre za kompleksen pojav, kjer se različni dejavniki prepletajo, zato je pomembno zgodnje prepoznavanje težav in ustrezna podpora mladim.«
Kakšno vlogo imajo socialna omrežja in digitalni svet?
»Socialna omrežja in digitalni svet imajo pomembno, a dvojno vlogo pri duševnem zdravju mladih. Na eni strani omogočajo povezovanje, dostop do informacij, izražanje in občutek pripadnosti, kar lahko pozitivno vpliva na dobro počutje. Na drugi strani pa lahko pretirana ali neustrezna raba vodi v negativne posledice, kot so večja izpostavljenost stresu, primerjanje z drugimi, slabša samopodoba, motnje spanja ter večje tveganje za anksioznost in depresivna občutja. Ključno je razvijanje uravnotežene in varne rabe digitalnega okolja.«
Kakšne možnosti pomoči so trenutno na voljo mladim v naši regiji? Ali so te storitve dovolj dostopne?
»V Podravski regiji imajo mladi na voljo različne oblike pomoči, pri čemer regija ne odstopa bistveno od sistema, ki velja za celotno Slovenijo. Ključno vlogo imajo predvsem Centri za duševno zdravje, ki delujejo v zdravstvenih domovih. Poleg tega so na voljo še druge oblike pomoči, kot so telefonske in spletne svetovalnice (na primer TOM telefon, To sem jaz), nujna psihiatrična pomoč, programi nevladnih organizacij (Ozara, Šent, Zavod Franko), brezplačne psihološke svetovalnice (Posvet, Društvo študentov psihologov, Center Mentalis, Družinski center Mir, Ars Vitae, Združenje za Moč), humanitarne organizacije (Rdeči križ, Karitas) …
Kar zadeva dostopnost, cilj sistema je zagotoviti enako dostopnost storitev za vse, vendar v praksi še vedno obstajajo izzivi. Med njimi so predvsem daljše čakalne dobe za specialistične obravnave, pomanjkanje kadra ter dejstvo, da nekateri mladi zaradi stigme ali strahu pred obsojanjem ne poiščejo pomoči pravočasno.«
Lahko šole in lokalna skupnost kaj naredijo za boljše duševno zdravje mladih?
»Šole lahko veliko prispevajo z ustvarjanjem varnega in podpornega okolja in z vključevanjem vsebin o duševnem zdravju v pouk. Pomembno je tudi zgodnje prepoznavanje stisk ter sodelovanje s šolskimi svetovalnimi službami in zunanjimi strokovnjaki, saj to omogoča pravočasno pomoč.
Lokalna skupnost lahko dodatno prispeva s spodbujanjem dostopnih programov za mlade, kot so delavnice, svetovanja in prostočasne aktivnosti, ki krepijo občutek pripadnosti in socialno vključenost. Ključno je tudi ozaveščanje in zmanjševanje stigme, saj to spodbuja mlade, da lažje poiščejo pomoč in spregovorijo o svojih težavah.«
Kaj bi svetovali staršem ali prijateljem mladih, ki se srečujejo z neko stisko? Kako lahko pomagajo?
»Ključno je, da mladim nudijo varen, sprejemajoč in neobsojajoč prostor za pogovor, kjer lahko izrazijo svoja čustva. Pomembno je aktivno poslušanje, razumevanje in potrjevanje njihovih občutkov, brez zmanjševanja ali zanikanja težav.
Pomembno je, da mladi ne ostanejo sami s svojimi težavami ter da imajo občutek, da jih nekdo razume in jim stoji ob strani.
Potrebno je biti pozoren na spremembe v vedenju, razpoloženju ali vsakodnevnem funkcioniranju, saj to lahko kaže na stisko. V takih primerih je pomembno, da starši ali prijatelji mlade spodbudijo k iskanju strokovne pomoči ter jim pri tem pomagajo.«
Ali je stigma glede duševnega zdravja med mladimi še vedno prisotna? Ali opažate, da so mladi danes bolj odprti za pogovor o teh temah?
»V zadnjih letih se stigma postopno zmanjšuje. Mnogi mladi se še vedno soočajo s strahom pred obsojanjem, nerazumevanjem ali označevanjem, zaradi česar o svojih težavah ne spregovorijo ali ne poiščejo pomoči pravočasno.
K temu prispevajo večja dostopnost informacij, ozaveščevalne kampanje ter večja prisotnost razprav o duševnem zdravju v šolah, medijih in tudi na družbenih omrežjih.«
Niste sami, ne bojte se poiskati primerne pomoči
Duševno zdravje je temelj, na katerem mladi gradijo svojo prihodnost, odnose in samopodobo. Kot je v pogovoru izpostavila Mlinarič, so izzivi v podravski regiji realni, a rešljivi.
Znati moramo pravočasno prisluhniti, prepoznati stisko in si upati poiskati pomoč.
Jana Kuhar
