Na mariborskem Pohorju postavljajo spomenik žrtvam povojnih pobojev na območju Pohorja, kjer bo kraj za spomin in poklon žrtvam ne glede na njihovo narodnost, vero ali politično prepričanje.
Po drugi svetovni vojni je v Sloveniji ostalo veliko prikritih grobišč, med njimi tudi na Mariborskem Pohorju, kjer je evidentiranih 18 grobišč.
Martin Kostrevc in Društvo Kapela na Pohorju želijo s postavitvijo spomenika počastiti vse žrtve teh pobojev.
Zgodovinar Mitja Ferenc je pojasnil: »Maribor in okolica je ena od takih lokacij. Protitankovski jarek na Teznem, predvsem pa tudi množica grobišč, ki smo jih evidentirali na Mariborskem Pohorju. 18 jih je evidentiranih, od tega šest na poti do Ruške koče na Arehu in potem 12 pri sami Ruški koči na Arehu.«
Spomenik za vse žrtve, ne glede na raso, veroizpoved ali politično pripadnost
Lokacije grobišč na vrhu Pohorja na Arehu je razkazal 91-letni Martin Kostrevc, katerega goreča želja je, da bi se s spomenikom poklonil vsem tragično preminulim v povojnih pobojih na Pohorju.
Kostrevc je v mladosti veliko časa preživel v Zagrebu. Ko je tam povedal, od kod prihaja, so nekateri dobili solzne oči, se je spominjal. Veliko družin je tukaj izgubilo svojce.
Kostrevc je povedal: »Tako da sem potem začutil nekaj. Pa že kot otrok, ko sem spremljal bežanje teh raznoraznih skupin pred komunističnim vdorom.«
Na Mariborskem Pohorju je bilo poleg Slovencev pobitih veliko ljudi hrvaškega, črnogorskega in nemškega rodu.
»Na kar pričajo predmeti, ki smo jih skopali in pa tudi izjave rešenca, enega, ki se je rešil iz grobišča in pobegnil. In pa tudi nekaterih izjav ljudi, šoferjev, ki so vozili ljudi zvezane iz taborišča Šterntal ali pa iz Maribora iz sodnih zaporov,« je povedal Ferenc.
Veliko svojcev žrtev ni več živih, kar zmanjšuje interes za nadaljnje raziskovanje grobišč na Pohorju. Kljub temu se mnogi obrnejo na Kostrevca, zato je njegova želja po postavitvi skupnega spomenika še toliko večja.
»Spomenik bo za vse žrtve na Pohorju, ne glede na to, na kateri strani je kdo bil - politični, po veri, po rasi.«
Še vedno zbirajo donacije
Ideja se je rodila pred devetimi leti. Po pridobljenih soglasjih pa je gradnja spomenika stekla lani. »Betonski del je praktično zgrajen, manjka še mozaik, obdelava, dvojezične table in napisi ter ureditev okolice,« je povedal Kostrevc.
Oblika samega spomenika pa ima tudi simbolni pomen.
Kostrevc je pojasnil: »Prikaz trpljenja s podporo križa, to bi naj nekako bila padajoča trupla, tu pa okno v nebo.«
Spomenik so postavili s pomočjo donacij, ki jih še vedno zbirajo na transakcijskem računu Društva Kapela na Pohorju in lastnih sredstev. Vse skupaj bo stalo približno 35 tisoč evrov.
»Ni tako veliko z ozirom na to, kakšen spomenik si zaslužijo žrtve in svojci, ki so izjemno razočarani, da do danes nismo napravili več,« je dodal Kostrevc.
Zgodovinar Ferenc pa je ob tem poudaril: »Če me sprašujete, ali si ta grobišča zaslužijo imeti spomenik. Seveda, normalno, to je temeljno civilizacijsko in pietetno dejanje, ki ga poznamo že iz pred 2000 tisoč in več let, za časa Antigone. Kajti osnovna pravica človeka je imeti svoj grob in pa da ima na njem svoje ime.«
Otvoritev konec septembra
Oba sogovornika sta ugotovila, da smo Slovenci še daleč od te temeljne civilizacijske pravice, saj se pojavljajo številna namigovanja, naj grobovi ostanejo, kjer so, in naj se vse skupaj pozabi.
Do dneva, ko bodo lahko tukaj svoj mir poiskali tudi svojci žrtev povojnih pobojev, ni več daleč. Uradno otvoritev spomenika in blagoslov načrtujejo za konec septembra.