Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, Mestna občina Ptuj, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in Podiplomska šola ZRC SAZU predstavljajo nova arheološka odkritja na Panorami.
Ptuj, ki nosi status najstarejšega slovenskega mesta, pod svojo zemlji skriva veliko ostankov, ki dokazujejo njegovo pestro zgodovino.
Za ohranjanje ptujske arheološke dediščine skrbi Arheološki park Poetovio, pod katerega spada tudi eno najpomembnejših arheoloških najdišč na slovenskih tleh – Panorama.
Udeležili smo se predstavitve na Ptujskem gradu, kjer so o Panorami spregovorile dr. Jana Horvat (ZRC SAZU in PS ZRC SAZU), dr. Tina Berden (ZRC SAZU), dr. Anja Ragolič (ZRC SAZU), Iva Ciglar (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož) in Jasmina Krajnc (Mestna občina Ptuj).
Novi zgodovinski ostanki
Panorama je nepozidan travnat grič v središču mesta, ki je zaradi svoje bogate zgodovine tudi pomembno ptujsko arheološko najdišče. Da se pod zemljo griča skriva bogata zgodovina današnjega Ptuja so namigovale že arheološka izkopavanja v začetku 20. stoletja.
V zadnjih desetih letih se je izkazalo, kot so strokovnjaki predvidevali, da so pod travnato površino kakovostni arheološki ostanki mestne četrti Petovione – gre za ostanke različnih zgradb: mestnih vil, skladišč, svetišč, delavnic, ulic in drugih objektov.
Med izkopavanjem na Panorami leta 2020 so raziskovalci odkrili nove zgodovinske ostanke, med drugim tudi obzidja legijskega tabora. Projekt, ki se imenuje Transfer, sofinancira evropski transnacionalni program ADRION, ki spodbuja sodelovanje med Albanijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Grčijo, Italijo, Črno goro, Srbijo in Slovenijo.
Tina Berden je predstavila izkopavanja leta 2020 in analizo odkritih dokumentov, Anja Ragolič je predstavila kamnite spomenike, Jana Horvat pa se je dotaknila načrta prezentacije arheoloških ostankov. Nato je Jasmina Krajnc predstavila še temelje projekta, kustosinja Iva Ciglar pa nam je razkazala razstavo.
Glavna cilja projekta Transfer sta razviti skupni model upravljanja arheoloških parkov ter ustrezno ovrednotiti kulturno dediščino kraja, je pojasnila Jasmina Krajnc in dodala, da med cilje ne sodi le ohranjanje in razumevanje kulturne dediščine, temveč tudi turistično razvijanje – arheološki park bo v prihodnjih letih postal pomemben element kulturnega turizma.
To je botrovalo k nastanku produktne znamke Arheološki park Poetovio, za katero je krovno odgovoren Javni zavod za turizem Ptuj, po besedah Jasmine Krajnc pa bo pripomogla k boljši prepoznavnosti ter dodani vrednosti rimskodobne arheološke dediščine Ptuja.
Ob novih najdbah se vsi navzoči strinjajo, da so potrebne dodatne raziskave, ki bodo prinesle več ugotovitev in točnejše informacije.
