FOTO: Razburjeni kmetje sporočajo: »Smo ljudje, ne tretjerazredni narod v državi«

Danes so po Sloveniji potekali protesti kmetov zaradi trenutnega stanja v kmetijstvu. Na shodih v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Ptuju in Celju so izpostavili več zahtev do vladajoče politike, med drugim zaščito kmetijskih zemljišč, spremembe v OMD plačilih ter zmanjšanje birokracije. 

Prometni kolaps na Ptuju

Okrog poldneva se je približno 60 kmetov s traktorji podalo na upočasnjeno vožnjo po Ptuju. Začeli so pri nakupovalnem središču Qlandia in nadaljevali po Ormoški cesti čez Puhov most in nato mimo Perutnine Ptuj čez stari most.

S počasno vožnjo so okrog 12. ure povzročili pravi prometni kolaps na Ptuju, ki je trajal približno eno uro. 

V Murski Soboti pa je približno 80 traktoristov zavzelo nekatera krožišča v bližini trgovskih centrov.

Tudi kmetje smo ljudje, so opozarjali

»Kmetje skrbimo, da imate kaj jesti.«,»Ni kmeta, ni hrane.« – so le eni izmed parol na transparentih, s katerimi so, kot pravijo, želeli opozoriti na mačehovski odnos države do kmeta in izraziti svoje nestrinjanje s skupno kmetijsko politiko.

»Jezni smo, ker nas vlada noče poslušati. Mladi si želimo spremembe, mi smo tisti, ki bomo naše kmetijstvo gnali naprej in hočemo, da nas poslušajo,« pravi mlada kmetica Blažka Horvat.

»Mi smo ljudje. Ne pa da nas imajo za tretjerazredni narod v državi,« dodaja kmet Marjan Hameršak.

»Če se ne bomo borili za našo kmetijstvo v Sloveniji, nas bo država pokopala z vsemi omejitvami, cenami,« je bil neposreden mlad kmet Jan Brmež Čeligo.

»Želijo me razlastniniti.«

Med protestniki smo srečali tudi veliko mladih kmetov, ki zaskrbljeno zrejo v prihodnost. 

»Če se bo tak nadaljevalo, bo zelo slabo, tak kot je zdaj ja,« pravita Tilen Terbuc in Dominik Lah in dodajata, da je tudi zanimanja za kmetijsko šolo vse manj. 

»Imam tudi mlado družino za seboj, dva otroka, dva sinova. Ampak če bo tak šlo naprej, mislim, da bomo morali opustiti kmetijstvo, ker jaz tudi ne vidim več prihodnosti v tem,« zaupa Jernej Klemenčič.

Saj, kako pa naj jo, če pa se je zaradi umeščanja vodnega zadrževalnika na njegovem zemljišču, znašel v postopku razlastitve, pravi Klemenčič.

»Osebno mene želijo na mojih parcelah razlastniniti. Imam odločbo o razlastitvi, se pritožujemo že en čas z odvetnikom, ampak so naše pritožbe vse zavrnjene,« pravi Klemenčič.

Delajo več, zaslužijo manj

Kmetovanje postaja vse dražje, v žepih pa imajo vse manj, pravijo. 

Moti jih tudi uvoz poceni hrane iz tretjih držav, predvsem ukrajinskega žita.

»Ki je po zelo nizki ceni, govori se cena od 100-105 evrov za tono. Naš kmet oziroma evropski kmet tega ne bo prenesel oziroma bo zelo težko preživel,« pravi kmet Kovač Ervin.

»Ta pšenica je pridelana v obrobju okrog Černobila. Ta pšenica je nekvalitetna in neprimerna za prehrano ljudi, niti živali,« je brez dlake na jeziku dejal kmet Stanislav Klemenčič.

Če jim država ne prisluhne, bodo pred nakupovalne centre nasuli gnoj

Pričakujejo, da bo država njihovim zahtevam vendarle prisluhnila. V nasprotnem primeru bodo namreč morali proteste zaostrovati. Pripravljeni so tudi ovirati državo in protestirati po več dni skupaj.

»Vlada je kriva toliko, da pred subvencijsko kampanjo si zmišljuje in spreminja pogoje. Tako kot lani – mi podpišemo, se obvezujemo, oni pa ne. In to tak ne ide. Še v javni hiši je večji red, kak je tu,« pravi kmet Boris Gumilar.

Če zahteve ne bodo uresničene, pa grozijo, da tale kup gnoja prihodnjič ne bo ostal v lopati, temveč ga bodo po besedah Stanislava Klemenčiča, nasuli pred trgovske centre. Razmišljajo tudi o zapori mejnih prehodov.