Ptujski muzej želi ohraniti spomin na eno najpomembnejših družabnih središč mesta v drugi polovici 20. stoletja.
V drugi polovici 20. stoletja so prostori nekdanje grajske konjušnice na Ptujskem gradu zaživeli v povsem novi vlogi. Med mogočnimi zidovi ene osrednjih ptujskih znamenitosti je bila urejena grajska restavracija, ki je v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja postala eno osrednjih prizorišč družabnega življenja mesta.
Restavracija je delovala od leta 1959 pa vse do devetdesetih let. Sprva je poslovala pod okriljem podjetja Slovenske gorice, pozneje pa je prešla v upravljanje Haloškega bisera, takratnega krovnega gostinskega podjetja na Ptuju.
V tistem času je veljala za prestižno zbirališče domačinov in obiskovalcev od drugod. Gostila je številne ugledne goste in visoke funkcionarje; med drugim jo je leta 1969 obiskal tudi predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito.
Spomini so še živi
»V muzeju se večkrat srečujemo z obiskovalci, ki z nostalgijo obujajo spomine na grajsko restavracijo: pripovedujejo o plesih ob poletnih večerih na grajski terasi, veselicah, delu v strežbi, prvih simpatijah in življenjskih zgodbah, ki so se tam začele. Z željo, da bi ta dragoceni spomin znova oživeli, ga materializirali in približali širši javnosti, smo se odločili, da mu posvetimo začasno razstavo,« so zapisali v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož.
Prav zato na etnološkem oddelku muzeja pripravljajo začasno razstavo, posvečeno nekdanji restavraciji na Ptujskem gradu. Z njo želijo oživiti spomin na čas, ko je grad poleg kulturne dediščine ponujal tudi prostor srečevanj, zabave in pomembnih družbenih dogodkov.
Ob tem v muzeju pozivajo javnost k sodelovanju. K snovanju razstave vabijo vse, ki so restavracijo obiskovali, v njej delali ali hranijo predmete in gradivo, povezano z njenim delovanjem.
Kaj pride prav?
Zanimajo jih fotografije in razglednice, spominki, natakarske uniforme, kozarci, posodje, prti, serviete, inventar ter drugo gradivo iz tistega časa. Dobrodošli so tudi predmeti iz slovenskega gostinstva istega obdobja, še posebej, če so neposredno povezani z grajsko restavracijo.
Izposojene predmete bodo v muzeju hranili le za čas trajanja razstave in jih po njenem zaključku vrnili lastnikom. Avtorica razstave Ana Petrovič se v pomladnih mesecih želi srečati z informatorji, mogoče pa je sodelovati tudi pisno. Pogovori bodo osredotočeni izključno na delovanje restavracije, sodelovanje pa je po želji lahko tudi anonimno.
V muzeju poudarjajo, da bodo hvaležni za vsako informacijo, usmeritev ali pomoč, ki bi pripomogla k celoviti predstavitvi tega pomembnega poglavja ptujskega družbenega življenja. Zainteresirani jih lahko kontaktirajo na telefonski številki (02) 748 0352 ali 041 708 428 oziroma po elektronski pošti na [email protected].
