Vir: posnetek zaslona, HBO
Zadnji med nami ali v originalu The Last of Us je dramska serija, ki je obnorela tako Slovenijo kot celoten svet. Posapokaliptična nanizanka govori o pandemiji, ki jo sprožijo glive rodu Cordyceps. Ali se to lahko zgodi tudi v prihodnosti?

The Last of Us je ena izmed odmevnejših serij, ki je s svojo tematiko pritegnila tudi številne gledalce in razburila znanstvenike.

Postapokaliptični triler, ki je narejen po znani videoigri The Last of Us, prikazuje zombi apokalipso, katere krivec so glive rodu Cordyceps.

Globalno segrevanje povzroči, da se glive tega rodu prilagodijo, preidejo na človeka in prevzamejo nad njimi popoln nadzor. 

Skokovita širitev okužbe z glivami, ki napadejo človekove možgane, ljudi spremenijo v zombijem podobna bitja.

Se to res lahko zgodi?

Urbana kmetija Gobnjak, ki se ukvarja z gojenjem gob, pojasnjuje, da imajo glive pomembno vlogo v ekosistemu, saj so pomembni razgrajevalci.

Njihov poglavitni vir prehrane je odmrla rastlinska biomasa, kot so na primer les in listje. V rastlinski prehrani se nahaja malo dušika, nakar si ga priskrbijo z lovom na talne živali. 

Ustvarjalci Gobnjaka v objavi pojasnjujejo, da se številne vrste prehranjujejo na tak način: 

»Obstaja več kot 200 vrst gliv, ki na svojih hifah tvorijo pasti, s katerimi lovijo majhne talne živali. Največ je takšnih, ki lovijo nematode, majhne gliste, ki so med najpogostejšimi organizmi v tleh.

Lovijo jih z lepljivimi hifami, na katere se te prilepijo, s strupi, ki jih izločijo iz micelija, ali pa tvorijo zanke, ki se zategnejo okoli gliste, ko ta zleze skoznje.«

Poleg pasti svoje žrtve premamijo z izločanjem snovi, ki deluje kot vaba. 

Razlog za skrb odveč?

Zaradi mutacije glive glavatec oziroma Cordyceps so ljudje v seriji postali okuženi in se spremenili v neke vrste zombi bitja, kar je navsezadnje vodilo v propad. 

Glavatec je gliva, ki dejansko obstaja tudi v resničnem življenju, lahko jo najdemo po vsem svetu. Najpogostejša pa je v Aziji. 

Predvsem jo zaznamuje parazitski odnos z žuželkami, spora glive se tako pritrdi na telo in z miclijem razjeda dele telesa, pri tem pa ima nadzor nad možgani. 

Serija, v kateri se gliva prilagodi do te mere, da z okužbo pridobi nadzor nad človeškimi možgani, je sprožila mnoge debate, in ne samo pri laikih, tudi pri znanstvenikih.

Porajala so se predvsem vprašanja o verjetnosti scenarija in kaj nas čaka v prihodnosti. 

Kljub temu da nanizanka predstavlja skrb vzbujajoč obet prihodnosti, je po besedah znanstvenikov razlog za skrb odveč. 

O tem, kako uspešno se lahko glive prilagodijo vročini in globalnemu segrevanju in ali je v prihodnosti res ogroženo človeštvo, lahko prisluhnete podkastu Frekvenca X, kjer znanstveniki razglabljajo o aktualni tematiki. 

Starejše novice