Kaj madžarsko lastništvo prinaša Radiu City? Prodaja po vsej verjetnosti ne pomeni nič dobrega

Kot smo poročali včeraj, so madžarski kupci tudi uradno kupili mariborski Radio City. Novi lastnik radia je Madžar Gabor Deak, oziroma podjetji pod njegovim okriljem Media Moment Kft. in Radio Factory Kft.

Madžarski medij Media1 je prvi poročal, da sta Moment Kft. in Radio Factory Kft. s sedaj že nekdanjim lastnikom Mišem Hölblom podpisala pogodbo o nakupu 100-odstotnega lastniškega deleža Radia City.

Sestava vodstva naj bi ostala enaka

Za zdaj je o prodaji znano le, da bi naj sestava vodstva ostala enaka. »Prav tako ni razloga za spremembo strukture in kadrovske zasedbe sedanje ekipe. Naš namen je, da bi Radio City z znanjem in nasveti iz industrije, ki so si jih zbrali doma, še močnejši in odločnejši,« naj bi pisalo v izjavi, ki jo je pridobil Media1.

Tako za zdaj tudi ni znano, zakaj se je Hölbl odločil za prodajo, prav tako ni znana višina pogodbe. 

Je pa jasno, da bo po dogovoru strank transakcija v celoti pravnomočna, ko bodo izpolnjeni vsi potrebni slovenski pravni pogoji in pridobljeno soglasje.

Glede na to, da gre za osrednji lokalni medij v Mariboru in enega najbolj poslušanih radiev v Sloveniji, smo za mnenje o prodaji povprašali nekaj znanih strokovnjakov s področja medijev.

»Radio City tik pred volitvami postaja lastniško povezan s politiko«

Kaj bi lahko prodaja Radia City pomenila za mesto, pa tudi, ali je strah pred tujim medijskim lastništvom upravičen, je eno pomembnejših vprašanj, ki trenutno gloda številne Mariborčane.

Sašo Papp, prvi odgovorni urednik, programski direktor in prvi jutranji moderator Radia City, in sicer od maja 1995 do 2003, poudarja zapuščino ustvarjenega: »Sam sem z ožjo ekipo sodelavcev programsko in tehnično postavil to radijsko postajo z zasebnim kapitalom lastnika, ki ima seveda pravico do prodaje, pa vendar je moje osebno mnenje, da je pri prodaji treba pomisliti na zapuščino ustvarjenega, na izjemen pomen, ki ga je skozi leta medij zgradil.«

Pri tem poudarja, da je v kontekstu prodaje nujno upoštevati časovni dejavnik.

»Tako se ne moremo izogniti slabemu priokusu prijateljskega kroga novega lastnika kot tudi ne temu, da premier v odhajanju pred volitvami nujno potrebuje pomoč, ki jo bo s tem nakupom nedvomno pridobil. Radio City tako tik pred volitvami postaja lastniško povezan s politiko, kar v nobenem primeru ne more biti dobra popotnica,« meni Papp.

Pri prodaji pomembni tako motivi lastnika kot motivi kupca 

Na drugi strani Zoran Medved, novinar in nekdanji odgovorni urednik na Radioteleviziji Slovenija, poudarja, da prodaja zasebnega medija ni pomembna po tem, ali ga lastnik prodaja slovenskemu ali tujemu lastniku.

»Če je tak dogovor ali posel v mejah svobodne podjetniške pobude in če gre za neprisiljeno, svobodno odločitev lastnika, s tem ne bi smelo biti nič narobe. Bolj pomembni so motivi lastnika, o katerih ta za zdaj molči. In to je v resnici najbolj nenavadno,« meni Medved, ki je med drugim tudi doktor komunikologije in profesor na oddelku za medijske študije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.

Po njegovih besedah je nenavadno prav to, da naj bi bilo poslovanje Radia City stabilno, tako tudi ne bi smelo biti razvidnega razloga za prodajo medija, ki lastniku prinaša dobiček.

»A podatek, da je imel v letu 2020 Radio City izgubo zaradi koronavirusa, nam pove, da je ta poslovni model ranljiv. Ta ugotovitev pa je pomembna, ko presojamo motive kupca, o katerem prav tako ne vemo nič,« poudarja Medved.

Prodaja le začetek konca?

Tone Partljič, mariborski pisatelj, dramatika in scenarista, pa meni, da nas bo zaradi prodaje Radia City nekoč 'še zelo glava bolela'.

»Verjamem, da to lahko sedaj zgleda kot dobra kupčija, če pa gledamo iz druge časovne perspektive in iz dolgo znanih izkušenj po svetu, pa nas bo nekoč še zelo glava bolela. Če je denar sveta vladar, ne bomo več sami svoji, ampak bodo delali z nami tisti, ki imajo denar,« je jasen Partljič.

Podobno dodaja tudi Papp, ki meni, da prodaja Radia City po vsej verjetnosti ne pomeni nič dobrega. 

Papp: Kupnina verjetno v rangu od 2,5 do pet milijonov evrov

»V prihodnjih petih letih se lahko zgodi pravzaprav le dvoje. Ali bodo novi kupci iz podjetja želeli dobiti čimveč v finančnem smislu in bodo optimizirali poslovanje z odpuščanji, hkrati s tem tudi oslabili ekipo in posledično zmanjšali kakovost programa, kar lahko pomeni začetek konca pri že tako podhranjenem in načetem mediju,« poudarja Papp.

Po njegovem mnenju bodo novi lastniki na kratek rok želeli izkoristiti medijsko moč in vpliv, ki ga ima Radio City, da bi predsedniku vlade v odhodu pomagali ostati na oblasti.

»Finančno to zanje zagotovo ni nobena poslovna investicija, ker je ta kupnina, ki je verjetno nekje v rangu od 2,5 do pet milijonov evrov zanje zares drobtinica. Bolj verjetno je, da igrajo na krepitev vpliva na lokalnem oziroma regionalnem nivoju, ki ga bodo v prihodnosti še kako vnovčili,« še dodaja Papp.

Mariborski radio pod madžarskim lastništvom manj mariborski

Medved dodaja, da je strah pred tujim medijskim lastništvom v Sloveniji upravičen, toda ne zaradi tujih lastnikov.

»Ne vem, zakaj bi bili madžarski lastniki slabši od ameriških, srbskih, kitajskih ali še katerih? Slovenija je za tuje medijske lastnike nezavarovano območje, iz katerega lahko neovirano odnašajo dobičke, na katerem jim ni treba plačevati davkov. Skratka, so nelojalna konkurenca vsem slovenskim medijem,« je jasen.

Tako po njegovih besedah Slovenija nujno potrebuje hitro posodobitev celotne medijske zakonodaje. »Vzpostaviti je potrebno učinkovito in transparentno regulacijo vseh upoštevnih medijskih trgov, in od vseh medijev zahtevati, da vsaj nekaj počnejo v javnem interesu,« zaključuje Medved.

Partljič pa na koncu dodaja, da bo mariborski Radio City pod madžarskim lastništvom gotovo postal manj mariborski.

»Vsekakor v državi vlada razpoloženje proti madžarski velikopoteznosti in aroganci in načinu vladanja, ki ima na žalost neke odmeve tudi v našem načinu vladanja. Mariborski medij pa bo pod madžarskim lastništvom postal manj mariborski. Nad tem se pravzaprav nimamo kaj dosti za razburjati. Smo pač v času globalizacije,« je jasen Partljič.

Spremembe lastništva pogosta praksa tudi na večjih trgih

Za mnenje smo povprašali tudi Suzano Žilič Fišer, predstojnico inštituta za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Žilič Fišer meni, da je povezovanje, v resnici prevzemanje medijev, pričakovano, saj po njenih besedah majhen slovenski trg ne omogoča hitrega vzpona. 

»Spremembe lastništva so običajna praksa tudi na večjih trgih. Pri vsaki spremembi lastništva si želimo, da bi nov lastnik prepoznal in cenil vlogo medija, namreč razvoj medija kot kredibilne in odgovorne institucije. Lahko si želimo medijskega lastnika, ki bo spodbujal kakovost, pri radiu City pa gradil na že prepoznani in utrjeni blagovni znamki lokalnega radia,« poudarja Žilič Fišer.

Z izvorom lastništva tako ne vidi zagotovila ali grožnje, torej, da bi tuji kapital predstavljal večjo grožnjo kot slovenski.

»Pomembna je le modrost lastnika, da bo ohranil tisto, kar je že sedaj za občinstvo dragoceno, obenem pa omogočal razvoj medija. V vsakem primeru mora spoštovati pravila delovanja na slovenskem trgu, v prvi vrsti medijsko zakonodajo in ostale regulatorne okvirje, v primeru radia City pa tudi močno čustveno navezanost lokalnega okolja,« zaključuje Žilič Fišer.