Projekt ptujske obvoznice je naposled dobil najverjetnejšo traso. A dokler bo zapičena prva lopata bodo pretekla še leta.

Desetletja prizadevanj je bilo potrebnih, da imamo pred seboj naposled načrt poteka ptujske obvoznice. Zdaj je jasno vsaj najverjetnejša trasa. 

Projekt ptujske obvoznice je še daleč od realizacije, a v zadnjih dveh letih so se naposled zgodili nekateri premiki. Sami postopki se sicer vlečejo že desetletja, zdaj pa vemo, kje bi lahko trasa potekala. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, investitor gradnje ptujske obvoznice, je nedavno že razkrila, kjer bi lahko ta potekala. 

Pa do takrat? 

Prebivalci Spuhlje in Budine pa so že leta v primežu nevzdržnega prometa. Civilna iniciativa za ptujsko obvoznico že leta opozarja na nevzdržne razmere ob cesti. 

Večkrat so opozorili na nevzdržne bivalne razmere na območjih od Spuhlje, Budine, Ormoške ceste, kjer se mimo vozijo tovorna vozila s strani Središča ob Dravi in Zavrča.

Junija 2019 je ministrstvo za infrastrukturo sprejelo omejitve tovornega prometa izven avtocestnega omrežja. Že avgusta 2019 so na tej cesti dovolili izjemno, da dopustijo tranzitni promet težkih tovornih vozil nad 7,5 tone preko Slovenije po cesti A4 in naprej po regionalnih in glavnih cestah ter do mejnih prehodov Središče ob Dravi in Zavrč na Hrvaško, v primeru, da imajo natovor ali raztovor v županijah Varaždin in Medžimurje. Pravilo velja tudi obratno. 

Že takrat so v civilni iniciativi opozorili, da omejitve izjem na tem območju ne bodo učinkovite, v odgovoru pa so z ministrstva sporočili, da v kolikor omejitve ne bodo uspešne, jih bodo preučili in po potrebi spremenili. 

Zdaj civilna iniciativa ponovno opozarja. Na ministrstvo za infrastrukturo so poslali dopis. V javnost je pricurljala informacija, da Hrvaška namerava zgraditi svojo hitro cesto od srbske meje do Ormoža. Ta bo služila tranzitu celega Balkana. To bo razmere v tem delu Ptuja drastično poslabšalo.

Ministrstvo iniciativi odgovarja ... 

Iz ministrstva za infrastrukturo so civilni iniciativi odgovorili, da z obema upravljavcema cest redno spremljajo stanje obremenjenosti državnega cestnega omrežja s težkim tovornim prometom. 

Direkcija za infrastrukturo je nazadnje analizirala stanje marca letos. Promet se povečuje na omrežju avtocest in hitrih cest, kar pomeni, da se promet težkih tovornih vozil seli na avtocestno omrežje, so odgovorili. 

»To je bil naš cilj, ki se z vstopom Hrvaške še posebej uresničuje, saj ni več zastojev zaradi izvajanja mejne kontrole, kar je bil pred vstopom Hrvaške v schengensko območje največkrat razlog za preusmerjanje težkega tovornega prometa na manj obremenjene mejne prehode,« so zapisali v odgovoru. 

Dopisali so, da spremljajo tudi prometne obremenitve na cestnih povezavah do nekdanjih mejnih prehodov s Hrvaško, pri čemer pa težkega tovornega prometa ni mogoče v celoti usmeriti na daljinske cestne povezave, saj je obseg tovornega prometa povezan s ciljno izvornim in lokalnim prometom - tega ni mogoče prepovedati, saj je neposredno povezan z gospodarsko aktivnostjo lokalnega gospodarstva. 

Ugotovili so, da se je promet težkih tovornih vozil na prehodu v Gruškovju po vstopu Hrvaške v schengen povečal, na drugih prehodih pa zmanjšal. 

»Z vami pa delimo stališče, da bodo razmere dokončno urejene z gradnjo nove cestne povezave Ptuj-Markovci-Gorišnica-Ormož. Zato si bomo še naprej prizadevali za njeno umestitev v prostor, kar bo podlaga za nadaljnje aktivnosti priprav na gradnjo in za gradnjo ter predajo prometu,« so zaključili. 

Starejše novice