V mariborski bolnišnici so kapacitete na intenzivnem covid oddelku že skoraj polne. Postelje zasedene, delavci izmučeni, kadra pa primanjkuje. Zdravstvo je na robu zloma. Edini izhod v sili je 'lockdown', je prepričan strokovni direktor bolnišnice.
V mariborski bolnišnici je trenutno zaradi koronavirusa krizna situacija, saj se stvari odvijajo v neželeno smer zdravstvenih delavcev, predvsem zaradi hitrega polnjenja bolnišnice s covidnimi bolniki.
Pri tem pa vodstvo bolnišnice skrbi posledično omejevanje vseh ostalih dejavnosti. »Situacija je res alarmantna.
V kolikor se bo ta trend nadaljeval, bodo resno ogrožena življenja necovidnih bolnikov,« poudarja Anton Crnjac, direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Na covid intenzivi nezasedeni le še dve postelji
V mariborski bolnišnici so imeli danes zjutraj 36 bolnikov na intenzivnem oddelku, kjer pa Alenka Strdin Košir, vodja covid intenzivne enote v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, poudarja, da sta nezasedni le še dve postelji.
Pri tem lahko, po navodilih ministrstva za zdravje, svoje kapacitete razširijo na 44 postelj. Dnevni prirast v mariborski bolnišnici je dva do tri bolnike na dan, tako da pričakujejo, da bodo kapacitete zapolnili v roku enega tedna.
Strdin Košir pri tem poudarja, da se je trenutna struktura bolnikov močno spremenila v primerjavi z drugim valom.
»Gre za precej mlajše bolnike starosti nekje od 35 do 65 let. Še vedno pa je od 80 do 85 odstotkov bolnikov, ki pristanejo v covid intenzivni terapiji, necepljenih. Vidimo tudi nekaj cepljenih, ampak pri njih so poteki lažji in krajši, tudi niso nujno potrebne intubacije,« razlaga Strdin Košir.
Zaradi koronavirus velike prerazporeditve kadra
Pri skoraj polnih kapacitetah, predvsem na intenzivnem oddelku, potrebujejo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor veliko kadra. Tako so v bolnišnici v covid intenzivno enoto bolnišnice prerazporedili 40 zdravnikov in kar 91 medicinskih sester.
»Lahko si mislite, da ti delavci zmanjkajo na vseh drugih deloviščih,« še dodaja Strdin Košir.
Če se bo število covidnih bolnikov še povečevalo, imajo pripravljeno dodatno lokacijo na oddelku za kardiokirurgijo, z maksimalno 16 posteljami, vendar bi to pomenilo dodatno redčenje zdravstvenega kadra.
»To bi pomenilo, da bi za te bolnike skrbel kader, ki ni usposobljen za delo v intenzivni terapiji, tako sestrski kot zdravniški,« poudarja vodja covid intenzivne enote.
»Naše zmožnosti so navzgor omejene. Prestali smo zelo hud jesensko-zimski val, kjer smo izčrpali vse svoje kapacitete in sedaj se znova približujemo takšnemu vrhu. Bojimo se, da ne bi zmogli. Želja vseh zdravstvenih delavcev je, da vzamemo situacijo skrajno resno. Trenutno ni čas za martinovanje, ampak za obnašanje v smislu varovanja svojega zdravja in svojih najbližjih,« pa poudarja Nina Gorišek Miksič, predstojnica infekcijskega in akutnega covid oddelka Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Povečano število bolnikov ustavlja delo na drugih oddelkih
Posledično se zaradi pomanjkanja kadra ustavlja delo na drugih oddelkih v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Tako je med drugim elektivna dejavnost v okviru klinike za kirurgijo skoraj povsem ukinjena. »Operacijske dvorane, ki so na razpolago zaradi pomanjkanja anesteziologov, so na voljo samo za urgentne primere, kot so poškodbe in tumorska dejavnost oziroma karcinomi,« poudarja Matjaž Vogrin, strokovni direktor mariborske bolnišnice.
Mariborska bolnišnica tako trenutno deluje po načelu dekreta države, zaradi česar so primorani zagotavljati zdravstveno varstvo za vse urgentne primere, za porodnice, pediatrične in onkološke paciente.
»Nato poskrbimo za vse paciente, ki se zdravijo zaradi covida. Če pa kader še ostaja, pa skrbimo tudi za elektivne programe, vendar tukaj vršimo triažo in jemljemo naprej tiste bolnike, ki nujno potrebujejo zdravljenje, med tem ko tisti, ki so k nam napoteni s stopnjo nujnosti hitro, ali običajno napotnico, pa morajo v tem trenutku nekoliko počakati,« razlaga Vogrin.
Omejitve javnega življenja edini izhod v sili
Pri tem so v mariborski bolnišnici jasni, da pri trenutni situaciji ne gre samo zato, ali bodo zdravili covidne paciente, ampak tudi za to, ali bodo tisti, ki potrebujejo zdravljenje in niso covidni bolniki, do tega zdravljenja tudi prišli, pri čemer Vogrin omenja predvsem primere, v katerih bodo bolniki potrebovali urgentno ali intenzivno terapijo.
»V nekem trenutku, če se bo tako izkazalo, bo potrebno resno razmišljati tudi o omejitvah javnega življenja oziroma o 'lockdownu'. Mislim, da je to edini izhod v sili,« poudarja Vogrin.
»Še posebej lepo prosimo vse prebivalce, da se držijo vseh ukrepov, saj če bo ta vlak, drvel s takšno hitrostjo naprej, se nam dejansko lahko zgodi Bergamo,« še dodaja strokovni direktor mariborskega kliničnega centra.
