O tem, da bodo ptujske domove krajanov morda lahko krasile sončne elektrarne, je bilo že govora. Zdaj se zdi, da smo izpolnitvi tega že bližje.
Ptujski mestni svetnik Milan Klemenc je ptujski občini podal že več pobud glede električne samooskrbe. Spomnimo, da smo lanskega junija pisali o pobudi, da naj občina aktivno pristopi k projektu električne samooskrbe.
Klemenc predlaga, da bi na objekte, ki jih ima občina v lasti, namestili sončne elektrarne.
Že takrat je občinska uprava pripravila seznam lokacij, kjer bi lahko na strehe namestili celice in tako, na dolgi rok, nekoliko razbremenili proračun.
In sicer bi celice lahko namestili na Dom krajanov Jezero, Kulturni dom Grajena, Dom krajanov bratje Reš, Dom krajanov Olge Meglič, Dom krajanov Zadružni trg, Športna dvorana Spuhlja, Dom krajanov Rogoznica, Dom krajanov Selska cesta in Športni park Spuhlja.
Poudarjamo, da je bil ta seznam izdan lanskega junija in je šlo le za predloge. Lokacije se lahko spremenijo.
Če vse te objekte pokrili s celicami, bi proizvedli 533,68 megavatnih ur na leto.
Za primer podal Hrastnik
Klemenc pri svojem predlogu še vztraja. Tako je nedavno podal še enega, tokrat pa za primer dodal občino Hrastnik.
»Zakaj Mestna občina Ptuj ne pristopi k projektu skupnostna samooskrba za električno energijo, kot so to storili v občini Hrastniku, kjer bo letos začela delovati največja skupnostna sončna elektrarna v državi,« sprašuje samostojni svetnik Klemenc.
Dodaja, da bo občina Hrastnik kot prva slovenska občina svojim občanom in občankam ponudila možnost, da se vključijo v energetsko zadrugo. V to bi se lahko v Hrastniku - po besedah Klemenca - vključilo petdeset ali šestdeset gospodinjstev.
Zaenkrat je projekt v Hrastniku zastavljen tako, da so sončne celice postavili na streho osnovne šole. V tem trenutku se lahko vključijo odjemalci električne energije, ki so priključeni na isto transformatorsko postajo kot šola.
Sončne elektrarne dobiva tudi Ptuj
Na ptujski občini so pojasnili, da so konec meseca aprila s podjetjem Energija plus vložili vlogo za 17 skupnostnih sončnih elektrarn in osem samooskrbnih elektrarn na javnih stavbah.
»Na podlagi odobrenih soglasij za priključitev Sončne elektrarne po posameznih lokacijah se preučuje najprimernejša strategija, oblikovala se bo ustrezna pravno organizacijska enota ter sprožili ustrezni postopki za pridobivanje gradbenega dovoljenja, tam, kje bo to potrebno,« so pojasnili na občini.
Obenem pa preučujejo možnosti, kako vključiti posamezna gospodinjstva in lokalna podjetja k soinvesticiji ali v partnerstvo.
