Obiskali smo okrepčevalnico Hip-Hop na Volkmerjevi cesti na Ptuju, ki je nedavno obeležila 30. rojstni dan. Tradicijo najboljšega hamburgerja na Ptuju sta pred 25 leti začela zakonca Slana, pred petimi leti pa sta okrepčevalnico prevzela Denis in Mateja.
Le kdo ne pozna, sedaj že kultne, okrepčevalnice s hitro prehrano na Volkmerjevi cesti, v neposredni bližini Šolskega centra Ptuj, Gimnazije Ptuj in Doma upokojencev Ptuj?
V Hip-Hop radi zavijejo tako mladi kot stari, saj tam dobijo natanko to, kar pričakujejo - vedno sveže sestavine.
Kiosk s hitro prehrano na tej lokaciji stoji že 30 let. Od tega je 25 let bil v lasti zakoncev Slana, nato pa sta ga predala v roke Ptujčanoma Denisu Jerotu in Mateji Danilovič, ki si vse od takrat prizadevata ohraniti enako ponudbo, kot je bila zasnovana pred 30 leti.
Pogovarjali smo se z nasmejano lastnico Matejo, ki nam je povedala več o začetkih njune poslovne poti na Volkmerjevi cesti, pa tudi o tem, kakšni so njuni vsakdani in kako je delati z mladimi.
Kot je povedala, je prevzem obrata predstavljal nov poslovni izziv. Ideja se je porodila po tem, ko se je njen partner Denis, ki se je z gostinstvom ukvarjal že prej, pogovarjal z zakoncema Slana.
Ko sta 'blagoslovila' njuno željo po prevzemu, se je vse skupaj začelo. Obljubiti sta jima morala le to, da bosta obdržala enako ponudbo in da bosta še naprej ohranjala dobre odnose s sosedi.
Kar pa lahko po našem obisku tudi sami potrdimo, da jim odlično uspeva. A o tem nekoliko kasneje.
Najtežje je bilo v času epidemije covida
Mateja pravi, da je pet let zelo hitro minilo. Začetki so sicer bili pestri, ker sta se še malce lovila, imela pa sta tudi malo treme, da bosta nekaj tako uveljavljenega peljala naprej.
A tako hudo, kot je bilo v času epidemije, pravi, da v vseh teh letih, še ni bilo.
»Najbolj srce parajoče je bilo, ko smo videli, da nam gre slabo, potem pa vidiš ljudi, ki gredo zvečer spat lačni. Takrat se zaveš, da gre tebi slabo, ampak drugim še slabše,« razlaga.
Zato sta se Denis in Mateja v času epidemije odločila za plemenito gesto, zaradi katere sta bila s strani nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja s kupaj z ostalimi heroji korone tudi nagrajena z jabolkom navdiha - zgodba je nastala pod okriljem Ptujinfo.
Brezplačni obroki za ljudi, ki si jih ne morejo privoščiti
Ko se pogovarjaš z Matejo, hitro ugotoviš, da imaš pred seboj dobrosrčno osebo, iz katere kar vre empatija. In prav takšna je bila tudi odločitev, da bodo v okrepčevalnici Hip-Hop v času epidemije covida delili brezplačne obroke vsem ljudem, ki si tega ne morejo privoščiti.
Ker že dolgo delata z ljudmi - Mateja je včasih bila zaposlena na OMV bencinskem servisu, Denis pa v gostinstvu - sta vedela, da bodo tisti, ki res potrebujejo pomoč, le stežka zanjo tudi zaprosili.
Porodila se jima je odlična ideja - organizirala sta »kvazi« nagradno igro in ljudem, ki so jih jima predlagali znanci, sosedje, poštarji in podobni, dostavila brezplačne tople obroke.
»Nekega dne je ena soseda prišla iskat hamburgerje za svojega soseda, ki je komaj shajal čez mesec. Dogovorili sva se, da sosedu reče, da jih je zadel v nagradni igri. Čez dober teden, ko so mediji začeli pisati o najinem dobrodelstvu, pa je to očitno gospodu prišlo na uho. Prišel je pred kiosk, nam na pult zalučal 20 evrov in rekel, da noče miloščine. Predvsem starejšim je težko priznati, da si nečesa ne morejo privoščiti,« razlaga.
Bili so pa tudi takšni primeri, ko so nekateri želeli izkoristiti njuno dobroto
»Dobili smo informacijo, da se na določeni lokaciji nahaja družina, ki bi imela pet hamburgerjev.
Ko sva jih kontaktirala, da jima osebno dostaviva hrano, se je gospa na drugi strani začela izgovarjati, da bi jih prišla raje iskati sama. Ko sva še enkrat izrecno ponovila, da hrano dostavljamo sami, pa se je poniknila.
Podobna situacija se je nato ponovila še enkrat, le da so takrat želeli 20 hamburgerjev,« opiše Mateja.
Kot pravi, sta skozi celotno akcijo deljenja brezplačnih obrokov stavila na zaupanje ljudi in na njihovo iskrenost.
»Nekatere dijake poznamo že po imenih ali po vrsti hamburgerja, ki ga naročajo«
Zaradi same lokacije kioska je ves čas v stiku z mladimi, ki se bodisi med odmori, pred poukom ali po pouku zelo radi ustavijo pri njih.
Glede na to, da na račun mladih in njihovega vedenja v zadnjem času leti veliko kritik, nas je presenetil odgovor, ki ima o mladih povsem nasprotno mnenje kot večina.
Kot pravi Mateja, imajo mladi namreč še vedno lepe navade, pogosto so bolj prijazni od starejših.
»Delati z mladimi je pravo veselje. Dijaki, ki jih mi vsak dan srečujemo so vljudni, potrpežljivi in lojalni.
Ja, se zgodi, da pride kakšen brez pozdrava in reče: 'Čuj,naredi mi to pa to.' Ampak, ko mu odgovorim, da nisva krav skupaj pasla, se situacija hitro obrne.
Če ti njim pokažeš bonton in spoštovanje, se ga bodo hitro naučili,« razlaga.
Veliko dijakov v okrepčevalnici že poznajo po imenih, vedo tudi, s katerih krajev prihajajo, ob kateri uri približno pridejo na malico in kaj bodo naročili. Veliko pa je tudi takih, ki vedno naročijo enako, zato jih poznajo tudi po imenu hamburgerja.
»Včasih komu pri plačilu zmanjka kak kovanec ali dva. Ko se pošalim, da bo pa pač prišel pomivat posodo po pouku in dobijo 'debele oči', se vsi nasmejimo,« v smehu pove Mateja.
Kakovosti ne bodo slabšali na račun cenejših surovin
Vse, kar boste naročili in pojedli v okrepčevalnici Hip-Hop, je pripravljeno tam. Vso pripravo - od mariniranja mesa in priprave omak naredijo sami.
Med najbolj prodajanimi hamburgerji pa sicer ostaja njihov legendarni Mega burger.
Prav tako je povsem enaka ostala tudi ponudba, so pa v zadnjih petih letih v ponudbo dodali tudi nekaj svojih jedi.
Ena takšnih jedi je BOX 1994, ki so jo pripravili in izdali prav za namen 30. obletnice.
V tem nostalgičnem boksu boste našli ocvrtega piščanca v koruzni skorjini in BBQ omako. Mateja pravi, da je navdušenje nad novo jedjo, predvsem med mladimi, zelo veliko.
So pa ob obletnici na Facebooku organizirali tudi nagradno igro. Trajala je cel teden, vsak dan pa so izžrebali enega dobitnika, ki je zadel štiri mega burgerje. Glavno nagrado pa so izžrebali ob koncu nagradne igre in srečnemu dobitniku podarili petnajst mega burgerjev in mu častili pijačo za piknik.
»V času nagradne igre smo na svojem Facebook profilu zabeležili štiri tisoč sledilcev. In ravno štiri tisoča je bila gospa iz Novega mesta, ki smo ji zato podarili štiri mega burgerje,« se pohvali Mateja.
Uspešno delo je plod vsakodnevnega truda
S ponosom doda, da se glede poslovanja res nima kaj pritoževati, ker jim dela res ne zmanjka.
Dnevno poleg vseh ostalih jedi pripravijo približno 80 hamburgerjev. Ampak to se ji, kot pravi, ne zdi samoumevno.
Sestavine, ki jih izbirata, so sveže in kakovostne. Lahko bi izbirala tudi cenejše sestavine in napol pripravljene izdelke, a o tem ne želita niti razmišljati.
»Zagotovo je to plod našega truda. Ne odstopamo od kvalitete. Včasih mi kdo reče, kako se zmorete javljati na telefon, pripravljati hrano, jo dostavljati in ob tem ostajate tako nasmejani? Odgovorim mu, da se je bolje smejati, kot biti slabe volje in se nasmejim,« pravi.
Kadar niso prisotni, jim kiosk, varujejo sosedje
Med našim obiskom je Mateja ves čas delala. Ugotovili smo, da so tako pridni, da v prostoru nimajo niti enega stolčka, na katerega bi se lahko usedli. A tisto, kar nas je še bolj presenetilo, je odnos, ki ga imajo s strankami.
Skoraj z vsemi spregovorijo še kakšno besedo več, kot zgolj tisto, kar morajo.
»Ljudje nam marsikaj povedo in se nam zaupajo. Mi v bistvu nismo zgolj okrepčevalnica, na neki način smo še spovednica in center za socialno delo. Ljudje vedo, da kar pri nas povedo, bo tukaj ostalo,« pravi Mateja.
Vsak dan jih obišče kdo od sosedov, ki pride pozdravit ali povedat, kaj se je novega zgodilo. Imajo celo tako dobre sosede, ki na njihov kiosk pazijo čez vikende ali takrat, kadar so na dopustu.
»Gospa iz bloka točno ve, kdaj kdo od nas zjutraj zamudi. Zadnjič mi je rekla, danes pa je bil vaš mož deset minut bolj pozen, kot po navadi,« razlaga.
Ob tem pa dodaja, da ji najbolj greje dušo in srce prav to, da je obkrožena s tako prijaznimi ljudmi.
»Delujemo kot ena skupnost. Soseda, ki je že v pokoju, se vsake toliko pošali, da bo danes kuhala pri nas. Prinese svoje posodice, mi pa ji vanje spakiramo hrano. In to je tisti pristni odnos, ki ga iz dneva v dan nadgrajujemo,« razlaga Mateja.
Prijateljski odnos pa imajo tudi s sosednjim konkurenčnim kioskom, v katerem ponujajo kebab. Kot pravi, se držijo nenapisanega kodeksa.
»Mi ne bomo imeli kebaba, ker ga imajo sosedje, oni pa ne bodo imeli hamburgerja, ker ga imamo mi,« opiše kodeks.
Najbolj zabavno je poleti, ko se vsem tako hudo mudi
Njihove stranke prihajajo tako s Ptuja kot tudi iz bolj oddaljenih krajev. Imajo pa tudi redne stranke, ki se po hamburger namensko pripeljejo iz Avstrije, iz Maribora in Slovenske Bistrice.
Včasih katera od strank potarna, zakaj imajo ob koncih tedna zaprto. Mateja pove, da je težava predvsem v pomanjkanju kadra. Trenutno so zaposleni zgolj trije, zato so si morali urnik prilagoditi tako, da jim ustreza.
A najbolj zabavno je po Matejinih besedah med poletjem.
»Ne vemo, zakaj, a poleti se vsem tako hudo mudi. Večkrat v dnevu smo na račun tega dodobra zadihani tudi mi zaposleni. Stranke namreč velikokrat plačajo hamburger, a ker se jim tako zelo mudi, ga tudi pozabijo.
V gužvi včasih ne opaziš takoj, da je kdo kaj pozabil. Ko pa opaziš, pa je stranka morda že pri avtu in ne preostane ti drugega, kot da pograbiš vrečko in tečeš za njo,« nasmejano razlaga.
Včasih pa jih ob koncu delovnega dne nasmeji tudi kakšno sporočilo, ki ga prejmejo na telefon.
»Tu in tam kdo želi hrano naročiti tako, da nam pošlje SMS sporočilo. To nas še posebej nasmeji, ker res nimamo časa gledati na telefon. Zato vsem takšnim svetujemo, da če ne želijo ostati lačni, naj nas raje pokličejo,« razlaga.
