Župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek se je odzval na pismo frankolovskega župnika Branka Cestnika, ki je predlagal, da v znak solidarnosti do pobitih prebivalcev v kraju Buča in drugih ukrajinskih mestih za tri dni s črnim blagom pokrijejo kip sovjetskega vojaka, ki je postavljen v okviru soboškega Spomenika zmage.
Po poročanju Družine se je župnik na Frankolovem Branko Cestnik v pismu glede vojne v Ukrajini s posebnim predlogom obrnil na soboškega župana Aleksandra Jevška.
V njem Cestnik pojasnjuje, da mu piše zato, ker je sorodstveno povezan s Prekmurjem in ker je prišel čas, da uporabimo orožje močnih simbolnih dejanj. Soboškemu županu tako predlaga, da v znak solidarnosti do pobitih prebivalcev v kraju Buča in drugih ukrajinskih mestih za tri dni s črnim blagom pokrijejo kip sovjetskega vojaka, ki je postavljen v okviru soboškega Spomenika zmage.
Pismo župnika Cestnika objavljamo v celoti:
»Sem Branko Cestnik, župnik na Frankolovem, po rodu Ptujčan, sorodstveno povezan tudi z lepim Prekmurjem. Pišem vam glede vojne v Ukrajini in ker je prišel čas, da uporabimo orožje močnih simbolnih dejanj.
Kakor vsi, sem tudi jaz zelo zgrožen nad zločini, ki jih je ruska vojska zagrešila v kraju Buča pri Kijevu in na podobnih lokacijah drugod po Ukrajini. Zgrožen in prizadet sem toliko bolj, saj smo na Frankolovem ponudili zatočišče ukrajinskim beguncem in vsak dan poslušamo njihove žalostne zgodbe. Prejšnji teden, ko za pokol v Buči še nismo vedeli, mi je gospa Valerija, doma prav iz Buče, na svojem telefonu kazala slike, ki jih je posnela v prvih dneh ruske agresije na njihov kraj. Posnela jih je z okna svojega stanovanja: ruski oklepniki so jasno vidni. Valerija iz Buče in njena mama, ki je na vozičku, sta pred nekaj dnevi preko Karitas našli začasni dom pri dobrih ljudeh v okolici Celja. Kako jima je danes, ko gledata podobe pobitih ljudi v njunem domačem kraju, si ne upam razmišljati.
Pišem vam, ker imam preprost predlog. Predlagam, da v znak solidarnosti do kruto pobitih prebivalcev v Buči in drugod po Ukrajini za tri dni s črnim blagom pokrijete kip sovjetskega vojaka, ki je postavljen v okviru soboškega Spomenika zmage.
Naj obrazložim.
(1) Med sovjetsko armado iz leta 1945 in rusko vojsko, ki leta 2022 pobija po Ukrajini, je kontinuiteta. Tako v izročilu kot v simboliki. Gre za kontinuiteto, ki jo ruska militaristična in nacionalistična ideologija zelo rada poudarja in izpostavlja. V črno zavit kip, izza katerega je simbolizirano obzidje Kremlja (kot pravi razlaga spomenika), bi pomenil protest zoper rusko vojsko, ki je danes vse prej kot »osvoboditeljica«.
(2) Ruska militaristična in nacionalistična klika s predsednikom Vladimirjem Putinom na čelu je nekako »vajena«, da se ji »odpušča« za zločine, kot so porušeni Grozni, vdor v Gruzijo, porušeni Alepo v Siriji ... Odpušča in popušča pa se ji ali v imenu ekonomskih interesov (nafta, plin) ali v imenu minule slave in velikega doprinosa, ki ga je sovjetska armada imela v zmagi nad nacifašizmom leta 1945. Zakriti kip bi pomenil, da tovrstnega »mižanja na eno oko« s strani civilizirane Evrope ne bo več.
(3) Nisem pristaš tako imenovane »cancel culture«, ki ruši spomenike. Verjamem, da zakritje sovjetskega vojaka v črno blago dostojne kakovosti v teh razmerah ne bi pomenilo skrunitve spomenika, ki vendarle ima svoje mesto v zgodovini vzhodne Slovenije in Murske Sobote. Bi pa takšno dejanje tridnevnega žalovanja, če bi ga prav razložili in ustrezno medijsko podprli, gotovo podalo močno protivojno sporočilo ter bilo razumljeno kot tehten simbol solidarnosti z žrtvami ruske agresije na Ukrajino.
Predlog, ki vam ga podajam, sem oblikoval sam, brez vednosti kogarkoli. Ker vam pišem javno in ker mislim, da se mora naša javnost še odločneje postaviti na stran žrtev vojne v Ukrajini, bom to pismo objavil na svojem blogu https://branenacesti.blogspot.com/,« je zapisal.
»Obstajajo drugi načini, kako izkazati nasprotovanje vojni agresiji«
Odgovor soboškega župana Aleksandra Jevška Branku Cestniku, ki je bil objavljen v Družini, objavljamo v celoti:
»Tudi sam ostro obsojam vojaško agresijo na Ukrajino in sem zgrožen in pretresen nad dogajanjem, še posebej, ker sem jeseni skupaj z 11 slovenskimi župani obiskal Kijev in Bučo in spoznal tamkajšnje župane in se skupaj z njimi veselil sodelovanja pri njihovih prizadevanjih za napredek ukrajinskih občin.
Spomenik zmage na Trgu zmage v Murski Soboti je posvečen vsem borcem za svobodo, poleg naših partizanov tudi vsem tistim, ki so jim pomagali pri osvoboditvi leta 1945. Smo namreč med tistimi narodi, ki so v skupnem boju z zavezniki, v Prekmurju še posebej s pomočjo Rdeče armade premagali zlo nacizma in fašizma. Za našo svobodo so namreč padli tudi številni mladi možje, ki so prišli na stotine kilometrov daleč, iz takratne Sovjetske zveze – po uradnih zapisih so bili to Rusi, Ukrajinci, Gruzijci, Azerbajdžanci. Zato se v Murski Soboti že tradicionalno, 9. maja poklonimo njihovemu spominu.
Od takrat se je veliko spremenilo, zamenjali so se politični režimi, razpadle so države, ki so nekoč živele v skupnostih, Sovjetske zveze in Jugoslavije ni več. Sredi našega mesta pa je ostal spomenik osvoboditeljem, ki nas vsakodnevno spominja in opominja, da žrtev mladih prezgodaj ugaslih življenj ne smemo nikoli pozabiti.
Zakriti spomenik bi pomenilo zakriti pomen junaških del sinov takratne Sovjetske zveze – torej tudi Ukrajincev, ki so padli za našo svobodo. Obstajajo drugi načini, kako izkazati nasprotovanje vojni agresiji in podporo Ukrajini. Med drugim tudi z zbiranjem humanitarne pomoči, ki smo jo v Murski Soboti zbrali že ogromno in pomoči družinam, ki so našle zatočišče v Murski Soboti.
Netenje strasti in pretirano ukvarjanje z zgodovino se mi v tem trenutku ne zdi primerno in je lahko včasih tudi kontraproduktivno.
Prilagam strokovni opis spomenika zmage v Murski Soboti, katerega skrbnik je Mestna občina Murska Sobota skupaj s Pomurskim muzejem Murska Sobota.
Spomenik zmage v Murski Soboti
Enote Rdeče armade so stopile na ozemlje Prekmurja 1. aprila 1945 in 3. aprila je bila osvobojena Murska Sobota. Ob Muri in Kučnici so boji z Nemci trajali še celi mesec in v njih je padlo preko 500 sovjetskih vojakov. Pokopali so jih v začasne grobove, poveljstvo armade pa je že 6. maja takratni komandi mesta naročilo naj organizira postavitev spomenika, ki bo tudi grobnica za njihove posmrtne ostanke. Načrt spomenika je narisal vojni inženir Vladimir Arončik, njegova končna izvedba, v belem kararskem marmorju, pa je skupaj s parkovno površino, delo arhitekta Franca Novaka. Arhitekturna konstrukcija je visoka 17,35 m in sestavljena iz več kvadrov in platojev.
Na spodnjem platoju sta kipa dveh vojakov iz brona, delo kiparjev Zdenka (Partizan) in Borisa (Rdečearmejec) Kalina. Na stranskih platojih sta sovjetska topova M1942 76mm ZIS-3, na vrhu obeliska je rdeča zvezda, na njegovi sprednji stranici pa se je do 1948 nahajala bronasta medalja s podobo Stalina, ki so jo nadomestili z medaljo s podobo Lenina. Na marmorni površini pod topovoma sta vklesani letnici 1941 in 1945, ob straneh pa napisa v slovenskem in ruskem jeziku: Večna slava vam osvoboditeljem narodov iz fašističnega mračnjaštva in Slava vaših del ne mine ne zbledi na vekomaj. Vojaka stražita vhod v grobnico na katerem je napis v obeh jezikih: Večna slava junakom padlim v boju za svobodo in neodvisnost bratske Sovjetske zveze in Jugoslavije.
Slovenci so za izgradnjo spomenika zbrali 1.200.000 tedanjih dinarjev, od česar dve tretjini Prekmurci. Graditi so ga začeli 24. maja in ga 12. avgusta 1945 svečano odkrili ob navzočnosti visokih predstavnikov slovenskih političnih oblasti in vojaških predstavnikov zmagovalnih zavezniških vojska: Sovjetske zveze, Jugoslavije, ZDA, Velike Britanije in Francije. Posmrtnih ostankov padlih vojakov niso nikoli prenesli v to grobnico, ampak so jih pokopali na mestnem pokopališču. Spomenik zmage je dal ime trgu in ostal na tem mestu do danes, v znak spomina in globokega spoštovanja do vseh, ki so v vojni izgubili svoja življenja.«
Komentarji (1)
Gospod Branko Cestnik, do tega trenutka sem vas vedno globoko spoštovala; z vašim pismom gospodu županu Murske Sobote pa se mi je podrlo zaupanje v duhovništvo, ki se brezglavo vmešava v našo zgodovino, ki nima nič skupnega z današnjim časom. Popolnoma se strinjam z odgovorom Murskosoboškega župana v časopisu Družina!
Starejše novice
