Ni skrivnost, da kurjenje na prostem povzroči nemalo požarov, ki imajo lahko uničujoče posledice. A kako je s kurjenjem na odmaknjenih območjih - je moč pričakovati, da se bo lesni odpad pripeljal na zbirno mesto?
Ste vedeli, da je na območju ptujske občine prepovedano sežiganje komunalnih odpadkov?
V duhu tega občinskega odloka je Luka Žižek, mestni svetnik iz vrst Socialnih demokratov, podal pobudo, da se kurjenje suhe lesene mase, kot so na primer odrezane veje, omogoči za območja nestrnjenih naselij.
»Nemogoče je pričakovati, da bo nekdo, ki ima sadovnjak na samem, daleč od kakšnih hiš, več sto metrov peš nosil odpadno vejevje in vozil lesni odpadni material čez celo mesto na zbirno mesto,« je dejal.
V ptujski občini ni splošne prepovedi kurjenja na prostem
Aleš Lešnik, občinski inšpektor, je svetniku pojasnil, da na območju ptujske občine sicer ni splošne prepovedi kurjenja odpadkov.
Občinski odlok veli, da je občanom prepovedano sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov.
Nadalje odlok določa, da je sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov prepovedano.
Kaj so komunalni odpadki? Gre za odpadke iz gospodinjstva. To so razni izdelki iz trgovin, proizvodnih, poslovnih, storitvenih dejavnosti. Med temi so našteti tudi razni odpadki z vrtov, zeleni vrtni odpad.
»Skladno z trenutno veljavnima določbama občinskega predpisa je tako prepovedano sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov, nikakor pa s predmetnim predpisom ni določena splošna prepoved kurjenja na območju občine,« odgovarja inšpektor.
Lahko na območju ptujske občine kurimo vejevje?
»Kurjenje je definirano kot kurjenje nenevarnih materialov znotraj kurišč in požiganje je uničevanje naravnih nenevarnih materialov izven kurišč, kar počnemo najbolj pogosto,« doda občinski inšpektor.
Če torej naravne nenevarne odpadke, kot so les, trava, kurimo, je potrebno urediti kurišče, ki je obdano z negorljivim materialom.
Od zunanjega roba mora biti vsaj meter očiščeno vseh gorljivih snovi, mora biti pod nadzorom polnoletne osebe, ogenj se mora po končanem kurjenju popolnoma pogasiti.
Uredba prav tako prepoveduje požiganje, torej kurjenje, kjer nismo poskrbeli za varnost, prepoveduje tudi kurjenje v gozdu in zemljiščih poraslih z gozdnim rastjem ter kurjenje odpadkov.
Obenem pa državna uredba določa tudi, da morajo biti vsi odpadki, tudi naravni, primerno obdelani, torej ali predelani ali odstranjeni v skladu z določili uredbe, kar pomeni, da kurjenje odpadkov ni dovoljeno.
Rešitev le kompostiranje?
Kuhinjske odpadke in zeleni obrez bi lahko kompostirali, če pa ne, pa ga je potrebno prepustiti izvajalcu, ki se ukvarja z odpadki, v našem primeru Javnim službam Ptuj.
Inšpektor poudarja, da kurjenja ne prepoveduje občinski odlok, temveč je pri tem treba upoštevati uredbo o varstvu pred požarom.
»V Sloveniji se tako lahko v naravi kuri le naravne nenevarne materiale, kot so fizično obdelan les, suhi ostanki rastlin, veje in podobno, torej snovi, ki nastajajo v kmetijstvu in gozdarstvu,« je dodal.
