V Ormožu bo zvečer potekala slavnostna akademija ob 750-letnici prve omembe mesta Ormož, na kateri bo med drugim zbrane nagovorila predsednica Nataša Pirc Musar.
Gre za osrednji dogodek v sklopu katerega obeležujejo visoko okroglo obletnico omenjenega mesta.
Ormoški občinski svet je leta 2019 praznik občine umestil na 16. junij, ki je povezan prav s prvo omembo mesta v pisnih virih pred 750 leti, v tednu okoli tega dne pa poteka vrhunec dogajanja, v katerega se vključili občinske zavode in društva.
Kot je ob visokem jubileju povedal ormoški župan Danijel Vrbnjak, življenje vsakemu kraju dajejo ljudje, ki so skozi stoletja razvijali mesto in dejavnosti v njem. Ormož ima po njegovem veliko bogate zgodovine in zanimivih zgodb.
»Na nas je, da tudi za naslednje generacije obdržimo tradicije in gradimo prihodnost. Pred nami so svetli časi, beležimo dobre statistične kazalnike. Število prebivalcev in podjetij se nam povečuje, tudi število aktivnih zaposlenih občanov. Prepoznani smo na področju turizma, organiziramo številne dogodke, zato verjamem, da tudi mladi čutijo pripadnost skupnosti,« je dejal Vrbnjak.
Obeležitvi 750-letnice prve omembe Ormoža se bo v soboto pridružil tudi Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, ki bo v grajski pristavi tamkajšnjega gradu med drugim predstavili knjigo domačega fotografa Cirila Ambroža ter film 750 let pozneje, ki ga je ustvaril skupaj z Denisom Žuranom.
Odprli bodo tudi razstavo Dragocenosti Ormoža, ki jo je uredila Nevenka Korpič, na ogled pa bo še priložnostna razstava ormoških filatelistov.
Ormož sodi med najstarejša mesta v Sloveniji
Kot je že januarja ob napovedi letošnjega programa pojasnila predstavnica Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Nevenka Korpič, Ormož sodi med najstarejša mesta v Sloveniji, njegove začetke pa navezujejo na leto 1273, čeprav je to območje že v prazgodovini sodilo med največje naselbine v takratni Evropi.
Omenjalo se je tudi naselbino na desnem bregu Drave, a je Ormož pozneje nenadoma izginil.
»Omembo Ormoža v pisnih virih je prvič mogoče zaznati leta 1273 in zelo smo veseli, da je v arhivu nemškega viteškega reda na Dunaju ohranjena tudi originalna listina na pergamentu. Ta kot eno izmed prič v dedni pogodbi omenja Friderika iz Holermusa, torej Ormoža. Mesto je sicer ob obeh omenjenih imenih prav po Frideriku nosilo še ime Fridau, medtem ko sedanje sega v čas po drugi svetovni vojni,« je dodala Korpič.
