Obiskali smo vodjo Akvarija-terarija Maribor, ki ga je nedavno ugriznila strupena kača.
Vodja mariborskega Akvarija-terarija Branko Kolar se za eksotične živali zanima že od malih nog. Spominja se, kako je že pri svojih 12 letih prihajal v Akvarij na poletno prakso in začel pridobivati dragocene izkušnje. Po končanem študiju leta 1983 se je v prav tem objektu tudi zaposlil in v njem skrbi za živali vse do današnjega dne.
»Takrat je bil to le akvarij, na pobudo moje ideje pa smo realizirali projekt in uredili še terarij,« se spominja Kolar.
Prvi incident v več kot 20-letni karieri
Pred dvema tednoma je Branka doletela prva nesreča. Ob čiščenju terarija je njegov prst kot plen napadla stepska klopotača - crotalus vegrandis - ki ima naravni habitat v Venezueli.
»Ta vrsta kač je po svoji naravi zelo popadljiva, zato smo pri hranjenju vedno posebej previdni, saj gredo do hrane preko trupel. V naravi jih ni tako veliko in zavzamejo svoj teritorij, zato v terariju ta karakter pride še posebej do izraza.«
Doda še, da imajo sicer kače dovolj prostora, saj niso “popotniki” in se vedno gibljejo blizu skrivališča. Zato jih omejen prostor ne ovira in ni razlog za napadalno vedenje.
Rutinsko opravilo z nepričakovanim zapletom
Kot je pojasnil, je šlo za rutinsko opravilo, ki ga se ga na enak način loteva že leta. Za lažje zapiranje drsnih vrat terarija je snel zaščitne rokavice, kača pa je prvič v šestih letih izkoristila priložnost:
»S pomočnikom sva že uredila terarij s tremi stepskimi klopotačami. Ves čas dela sem nosil zaščitne rokavice, ki sem jih ob zapiranju snel. Živali niso kazale agresije, a kače hranimo na tri tedne in čez dva dni je bilo načrtovano hranjenje. Kača je bila očitno že lačna in postal sem tarča ugriza,« se spominja.
Kot opisuje, je po ugrizu začutil bolečino primerljivo z držanjem prsta na žareči briket oglja. Še zdaj vsakodnevno hodi na preveze in kontrole, bolečina pa še ni čisto izzvenela.
Dodaja, da so se kače skotile v mariborskem Akvariju-terariju in zanje skrbi že odkar so bile mladički. Zato je bil ugriz veliko presenečenje:
»Tudi, če bi imel rokavice in bi terarij zapiral asistent, bi se lahko zgodilo enako. Zato zdaj aktivno razmišljamo o načinu zapiranja terarija, ki bi takšne situacije v prihodnje preprečil - najverjetneje bomo namestili vakumske seske, ki jih uporabljajo steklarji.«
Po serum v UKC Ljubljana
Prav Branko je bil tisti, ki je poskrbel, da so v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani nabavili serum proti strupenim kačjim ugrizom in ironično je, da je prav on prvi, ki ga je potreboval.
Po ugrizu je rano primerno oskrbel in odšel v mariborsko bolnico, od koder so ga v 53 minutah z rešilnim vozilom in ob spremstvu policije pripeljali v ljubljanski klinični center. Prvo dozo protistrupa je tako prejel manj kot uro po dogodku. Kot pravi, se ni mogel izogniti misli, da je mogoče to njegov konec.
»Kot smo se učili na tečaju, sem odreagiral umirjeno. Med čakanjem na reševalno vozilo sem poklical domače, povedal, kaj se je zgodilo in da upam na najboljše.«
Oskrba in okvrevanje je bilo lažje, saj je kača v Brankov prst zasadila le en strupnik, ki ga je hitro izvlekel in rano primerno spral s hladno vodo. Ocenjuje, da je prejel med 25 in 30 odstotkov strupa:
»Kača me je ujela v preletu, jaz sem roko potegnil nazaj, a je me je delno vseeno ujela.«
Do kač še večje spoštovanje
Ob vprašanju, če se po nastali situaciji kač boji, odgovarja, da strah ni bil in še vedno ni prisoten. Je pa prisotno spoštovanje do nevarnih živali, ki je zdaj še večje. Kljub temu, da z eksotičnimi živali zelo rad dela, ugotavlja, da je nevarnost vedno prisotna:
»Ta nesreča me je opozorila, da se moram zavedati, s čim delam in kako nevarne so te živali. Pri tem se je dokazala moja trditev, da plazilci nikoli ne bodo domače živali. Niso inteligentni in ravnajo instinktivno, zato lahko tudi v domačih okoljih hitro pride do nesreče. Enostavno jih ne moremo primerjati s psi in mačkami,« je jasen.
Danes že normalno opravlja svoje delo, čeprav zaradi povitega prsta v okrnjeni obliki.
Kakšna je prihodnost Akvarija-terarija?
Objekt v Mestnem parku je bil odprt 14. junija leta 1953. Danes je objekt potreben celovite in konkretne prenove, za katero, kot pravi Kolar, dosedanji župani niso imeli posluha - ostalo je pri besedah.
Ob sprehodu čez razstavni prostor nam pove, da je ta še v precej dobrem stanju, medtem ko se največje težave kažejo v prostorih za pripravo hrane in skrbjo za akvarije - nosilni podesti so dotrajani, meteorne vode so začele zalivati klet. Po besedah Kolarja ni niti izključena bojazen porušitve katerega od podestov ob razstavnih akvarijih. Poudarja, da je za obiskovalce obisk popolnoma varen:
»Vsa oskrbovalna dela se izvajajo izven delovnega časa, ko obiskovalci vstopijo v prostor so živali pod dvojno ključavnico.«
Nedavno se je ustanovila delovna skupina, ki aktivno išče prostor, kamor bi lahko Akvarij-terarij preselili. Želja je, da bi ta svoje mesto našel na Lentu. Branko idejo podpira in dodaja, da je to zaradi stanja trenutnega objekta in logističnih podvigov edina logična rešitev.
V objektu je bogata zbirka, ki šteje približno 1900 eksotičnih živali. Zato je še posebej žalostno, da stavba nima sijaja, kakršnega bi si zaslužila.
»Zaradi stanja objekta sem zelo žalosten. To je nekaj edinstvenega in se tega večina premalo zaveda. Trenutno me od pokoja loči eno leto, a sem v primeru izboljšanja z delom pripravljen nadaljevati.«
