Govorice, da zaradi negotovosti začetka proizvodnje v Hočah vodilni pri Magni razmišljajo o selitvi posameznih aktivnosti v Gradec, so postale resničnost.

Ta teden bi 200 zaposlenih v Magni Nukleus pričelo s testno proizvodnjo, a lakirnica še vedno nima pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja. Ministra za gospodarstvo Zdravko Počivavšek in okolje Jure Leben se bosta popoldne predvidoma sestala s predstavniki novomeške nevladne okoljske organizacije Rovo

V pogovorih s predsednikom Rova Zlatkom Resmanom in članom upravnega odbora Gorazdom Marinčkom bosta skušali najti primerni kompromis, da največja 'greenfield' naložba kanadsko-avstrijskega avtomobilskega giganta ne bi doživela poloma.

Magna je sicer v torek od ministrstva za okolje in prostor prejela poskusno obratovalno dovoljenje, ki je namenjeno za zagon poskusnega obratovanja tovarne. A strojev vseeno še ne bodo zagnali, saj so prepričani, da s tem dovoljenjem ne morejo zagnati proizvodnje.

Iz regije pozivi k streznitvi

Vodilni pri Magni so zaradi negotovosti in zamude pri začetku proizvodnje v lakirnici v Hočah v ponedeljek pričeli z organizacijskimi pripravami za selitev proizvodnje, ki je bila predvidena v slovenskem obratu, nazaj v Gradec. Ministrstvo za okolje je sicer konec minulega tedna zavrnilo pritožbo Združenja ROVO zoper okoljevarstveno dovoljenje Magni, a to še ni pravnomočno. 

»Z aprilom morajo začeti s proizvodnjo novih vozil in ne morejo čakati do 29. marca, ker ne delajo kruha, da danes kupiš moko jutri proizvajaš, ampak morajo vse nastavitve na celotni opremi narediti, zagotoviti ljudi za dodatno izmeno,« komentira Marko Soršak, župan občine Hoče - Slivnica.

»To je za nas katastrofa iz tega vidika, ker bi si s tem naredili zelo slab ugled - ne samo regija, tudi vsa Slovenija. Navsezadnje gre za največjo 'greenfield' investicijo in v tem trenutku je tudi investitor naredil vse, da je zadostil vsem zakonom, še celo presegel je vsa naša pričakovanja. Gre namreč za obrat, ki je iz okoljevarstvenega vidika najboljši, ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi, seveda, z vso tehnologijo, ki jo Evropa v tem trenutku premore,« dodaja Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice.

Obrat stoji na vodovarstvenem območju, okoljevarstveniki zato predlagajo dopolnitev zakona o Magni, ki bi umestitev obrata v to okolje dovoljeval.

A hoški župan opozarja, da ne gre za prvo in edino industrijo na tem območju. »V celotni industrijski coni I11 dela čez 3000 zaposlenih. Že v obstoječih industrijskih conah so lakirnice, v neposredni bližini so zaloge blagovnih rezerv Slovenije, nafte in naftnih derivatov, torej območje ima dosti zadev, ampak verjamem, da bo to najboljša zadeva z vidika varnosti. Je pa res, da moramo naknadno ostale starejše zadeve pregledati in jih posodobiti skladno z novejšimi standardi,« pravi.

Pozivi k sklenitvi ustreznega dogovora se zato nadaljujejo. »Tudi če se morajo kakršni koli zakoni spreminjati, naj se to ne dela na plečih Štajerske, na plečih naše regije in na plečih našega prebivalstva,« poziva Podgornikova, Soršak pa dodaja: »Najslabše je, če se pravila spreminjajo vmes, najlažje je igrati tam, kjer točno veš pravila. Upam, da čim prej pride do sestanka, da se najde kompromisna rešitev.«

Govoriti o največji 'green field' investiciji, o novih delovnih mestih, o dodani vrednosti po njegovih besedah ni dovolj. Slovenija bi za investitorje nujno morala skrajšati roke za pridobitev dokumentacije.

V Magni sicer zatrjujejo, da so izpolnili vse zahteve slovenske zakonodaje, po najboljših močeh pa tudi pričakovanja nevladnih organizacij.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice