Na področju ptujske obvoznice je še vedno vroče. Delovna skupina za usklajevanje rešitev je na ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za infrastrukturo naslovila dopis.
Dopis, ki ga je Civilna iniciativa za Ptujsko obvoznico naslovila na ministrstvi je naslovila z »Blokiranje in izsiljevanje odločanja v delovni skupini za umestitev GC Ptuj – Markovci«. Civilna iniciativa je v dopisu navedla več vidikov, zakaj menijo, da varianta S-4 opt ni primerna za okolje.
Civilna iniciativa za ptujsko obvoznico je mnenja, da Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji s tiho podporo ministrstva za infrastrukturo namerno blokira delo in izsiljuje postopke odločanja v delovni skupini za usklajevanje rešitev v postopku priprave prostorskega načrta za glavno cesto, ki bi povezovala Ptuj in Markovce.
Civilna iniciativa meni, da se približujemo scenariju, ki se je zgodil leta 2008, ko se je ustavil postopek umeščanja trase glavne ceste Ptuj - Markovci, saj je takrat Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji vztrajala na varianti S-4.
Varianta S-4 poteka namreč med hišami v naselju Budina in Spuhlja, zato ta rešitev ni bila sprejemljiva za lokalno skupnost. Ta je podpirala varianto J-2, ki pa so ji nasprotovali okoljevarstveniki.
»Nekatere navedbe v dopisu niso točne ali pa so neutemeljene«
Odgovarjata pa tudi dotični ministrstvi. Odgovorili so, da so nekatere navedbe v dopisu napačne ali neutemeljene. Zapisali so, da priprava državnega prostorskega načrta poteka že od maja 2006. Leta 2007 je bila izdelana študija variant in okoljsko poročilo. Razvili so sedem variant, ki so nato bile ovrednotene in primerjane.
Kot najustreznejša se je zares pokazala varianta S-1, a so lokalne skupnosti temu nasprotovale in želele traso južno od Ptujskega jezera.
»Južne variante so se v postopku vrednotenja, zaradi bistvenega poseganja v območje Natura 2000, izkazale kot nesprejemljive. Po ugotovljenem neskladju interesov (umeščanje ceste v prostor in ohranjanje narave) je bila preverjena možnost uporabe inštrumenta prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave, v skladu z zakonom o ohranjanju narave,« so odgovorili z ministrstev.
Tako je postopek priprave državnega prostorskega načrta od leta 2007 do 2016 miroval. Temu je sledila nova študija variant. Tukaj so se odprle nove možnosti, možne variante, ki so jih poimenovali JJ, J2 opt, J2 opt-jug, S4 opt in SS. S-4 opt je podobna varianti S-1 iz leta 2007, a ima izvennivojska križišča.
Ministrstvo še navaja, da je bila februarja 2020 ustanovljena delovna skupina, v kateri so predstavniki občine, ministrstva za infrastrukturo, DARS-a, varstvenih resorjev, lokalnih skupnosti ter predsednik civilne iniciative.
Nova varianta S5 načrtovana kot izboljšana S-4 opt
Ministrstva zapišeta, da je bil junija 2020 organiziran terenski ogled, kjer so predlagali novo varianto S5. Ta bi naj bila načrtovana tako, da odpravlja slabosti variante S-4 opt, ki pa ji civilna iniciativa strogo nasprotuje.
Slabosti variante S-4 opt so, da trasa prečka območje, kjer občina načrtuje turizem, trasa iz mesta Ptuj ne umakne daljinskega prometa, promet je prestavljena iz enega dela naselja v drugega, poruši se največje število hiš. Varianta S5 bi naj te slabosti odpravila.
A ministrstvi sta še vedno zagreti za S-4 opt, ki je trn v peti lokalni skupnosti. Ministrstvi, občina in Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji so mnenja, da se v študijo variant, torej ožji izbor, vključijo variante S-4 opt, S5 in J2 opt-jug.
»Hkrati je predlagano tudi, da se v nov krog študije variant vključi še morebitna dodatna varianta s potekom po južni strani, s ciljem poiskati rešitev, ki bo v največji možni meri zadostila vsem zahtevam na obravnavanem območju,« je ponujen kompromis ministrstev.
Ministrstvi poudarjata, da je bila študija varinate S-4 opt izdelana že leta 2007, da je rezultat večletnega dela in zato tega dela ni mogoče kar zavreči brez tehtnih argumentov.
Pri tem vodja civilne iniciative Sergeja Puppis Freebairn dodaja, da njihovo vztrajanje na varianti S-4 nima strokovne podlage, temveč politično.
Po vseh teh letih torej dogovor o končnem naboru variant za študijo variant še ni sprejet. Ministrstvi sta mnenja, da bi morala delovna skupina o variantah, ki bodo vključene v študijo, čimprej sprejeti strokovno odločitev. Tako se lahko priprava državnega prostorskega načrta nadaljuje.
