Foto: Kabinet predsednika vlade
Na Brdu pri Kranju je danes potekalo srečanje predsednic in predsednikov parlamentarnih strank, vodij poslanskih skupin, ministra za zdravje in strokovne svetovalne skupine, ki ga je sklical predsednik republike Borut Pahor.

V skladu z dogovorom na srečanju predsednikov in predsednik parlamentarnih strank, ki je potekalo 24. februarja 2021, so se sogovorniki danes posvetovali o ključnih vprašanjih in ukrepih, pomembnih za uspešno strategijo soočanja z epidemijo covida-19, vključno z morebitnimi predlogi za nujno potrebne sistemske spremembe v javnem zdravstvenem sistemu.

Srečanje bo na sporedu vsak mesec

Po srečanju je predsednik vlade Janez Janša na novinarski konferenci izpostavil, da je bil sestanek koristen in da se je dogajanje, ki je običajno za srede popoldan preslikalo v opoldanski čas. 

»Predstavitev, razprav in razreševanja strokovnih dilem, kakršnih smo bili danes deležni vsi predstavniki parlamentarnih strank, ki smo se tega sestanka udeležili, smo običajno deležni tisti z vlade, ki vsako sredo popoldan obravnavamo COVID-19 situacijo in razmere v Sloveniji, Evropi in po svetu in potem v skladu z običajno prakso in odločbo Ustavnega sodišča podaljšujemo ali spreminjamo preventivne ukrepe,« je povedal predsednik vlade. Dodal je, da so danes tudi tisti, ki niso del vladne koalicije, dobili nekaj občutka o tem, s kakšnimi dilemami vse se vlada srečuje v mesecih epidemije.

»Ker se številke okužb večajo, je bil sprejet dogovor, da se pred morebitno potrebno naslednjo zaostritvijo ukrepov ponovno organizira podoben sestanek,« je dejal premier Janša, ki je izrazil upanje, da bodo številke takšne, da tovrstni sestanki ne bodo potrebni. »Je pa sprejet dogovor, da se dobimo vsak mesec, dokler epidemija traja,« je še povedal premier.

Janša je ob novinarskih vprašanjih o tem, da Levica in LMŠ na današnjem sestanku nista bili prisotni, izrazil obžalovanje, da predstavnikov teh dveh strank na današnjem sestanku ni bilo, saj so bile danes razrešene številne dileme in vprašanja, ki se izpostavljajo. Ob tem je izpostavil, da bi govorili manj neumnosti, če bi bili prisotni in slišali vse informacije.

Računali so na AstraZeneco

V zvezi z decembrskim naročilom cepiva za Slovenijo, pa je premier dejal, da je v večini lanskega leta veljalo, da bo podjetje AstraZeneca tisto, ki bo prvo proizvedlo in registriralo cepivo in da bo to prvo odobreno cepivo. »Ko so bile prve pogodbe s tem podjetjem podpisane, je Evropska komisija sklepala dogovore, na podlagi tega so se države članice EU odločale predvsem za to cepivo. Potem je prišlo do zapletov v tretji fazi testiranj in prvo cepivo, ki je bilo odobreno, je bilo cepivo BionTech Pfizer,« je spomnil predsednik vlade Janez Janša. 

Dodal je, da je ta odobritev sovpadla z decembrskim zasedanjem Evropskega sveta, ko je bilo to najavljeno in tudi z odstopom tedanjega ministra za zdravje Tomaža Gantarja ter z začasnim opravljanem te funkcije s strani predsednika vlade. Gantar je sicer za STA dejal, da o možnosti dodatne naročanja ni bil seznanjen, odločala pa da je komisija za cepljenje.

Kdo je bil v komisiji, ki je odločala glede dobav?

Kot so za STA sporočili z ministrstva za zdravje, je bila predsednica komisije za cepljenje Jerneja Farkaš Lainščak z ministrstva, njena namestnica pa Marija Magajne prav tako z ministrstva. V komisiji so bile z ministrstva še Vesna Kerstin Petrič, Mirjana Ranzinger, Romana Reja, Urška Erklavec, Doroteja Novak-Gosarič, Klavdija Kobal Štraus in Alenka Kovač-Arh.

V komisiji so bili še Bojana Beović, Tatjana Lejko Zupanc, Janez Tomažič in Tadej Avčin iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Alojz Ihan z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani ter Simona Repar Bornšek in Tea Stegne Ignjatovič, obe iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Člani komisije so bili tudi Andrej Golmajer iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, Andrej Janžič, Suzana Vidic in Andreja Kranjc vsi iz Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke ter Marta Grgič Vitek, Mario Fafangel, Staša Javornik, Nadja Šinkovec-Zorko in Veronika Učakar, vsi z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), poroča STA.

Janša zatrdil, da so naročili dovolj cepiva

»Mi smo v decembru naročili za najvišjo možno količino dodatnega cepiva Astra Zeneca. Ta iniciativa, da Evropska unija naroči 100 milijonov dodatnih doz cepiv je prišla s strani nemškega ministra za zdravje in konkurirali smo za toliko, kolikor lahko dobimo in dobili smo milijon dodatnih doz,« je dejal predsednik vlade in ob tem dodal, da je Slovenija v prvem kvartalu po precepljenosti nad povprečjem.

»Konkurirali smo tudi za dodatne količine takoj, ko je bilo mogoče, odobrenih smo dobili nekaj manj kot pol milijona doz Pfizerja, vendar pa ta pogodba vsaj do včeraj zvečer še ni bila podpisana,« je dejal predsednik vlade in dodal, da je Pfizer doslej tudi edino podjetje, ki se je držalo rokov in dobav.

Predsednik vlade je še poudaril, da nobena članica EU ni naročila premalo cepiv, Slovenija pa, da je naročila preko 7 milijonov cepiv za 2 milijona prebivalcev. »Problem, ki ga rešujemo v zadnjih dneh torej je, da eno od podjetij ne dobavlja količin kot bi jih moralo,« je izpostavil predsednik vlade in dodal, da to podjetje za ta svoja ravnanja ne trpi nobenih sankcij.

»Ključno vprašanje torej je, kako je mogoče, da neko podjetje dobavlja več kot pol manj, kot se je zavezalo v pogodbi, pa se v zvezi s tem nič ne zgodi, ni posledic in ni sankcij. Dokler se ta zaplet ne razreši, smo predlagali korektivni mehanizem, na podlagi katerega bo Evropska komisija, kjer bo možno, zagotovila dodatne količine cepiva, ki jih bo distribuirala tistim državam članicam, ki so prizadete zaradi nedobav cepiva Astra Zeneca,» je še povedal predsednik vlade in poudaril, da je predsednica Evropske komisije tudi že sporočila, da je prva takšna dobava že realizirana.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je sicer danes napovedal ustavno obtožbo predsednika vlade Janeza Janše, ker država decembra lani v drugem krogu nabave ni naročila cepiva BioNTecha in Pfizerja. Kot je dejal, gre za neposredno odškodovanje državljanov in za kršenje ustave v delu, ki govori o pravici do zdravstvenega varstva. Predsednica socialnih demokratov Tanja Fajon in generalni sekretar SAB Jernej Pavlič, ki sta se udeležila današnjega srečanja, sta povedala, da bodo ustavno obtožbo preučili preden se bodo opredelili do nje.

O odgovornosti za slabe pogodbe

»Sam osebno, pa tudi moji kolegi po Evropi terjamo, da se te pogodbe s podjetji, ki zagotavljajo cepiva javno objavijo, zato da bo konec špekulacij, kaj v pogodbah dejansko piše in da se ugotovi, zakaj AstraZeneca ne dobavlja toliko cepiv kot bi jih morala in zakaj ne trpi nobenih sankcij za to. Informacije namreč so, da je pogodba slaba in da jo podjetje izkorišča zaradi komercialnega razloga,« je dejal predsednik vlade.

Omenil je tudi, da je cena ene doze cepiva AstraZeneca približno 2 evra, na trgu izven EU pa se to cepivo prodaja bistveno dražje. »Kolegi iz Češke so me obvestili, da so dobili komercialno ponudbo po 13 evrov za dozo cepiva, torej za več kot šestkratno ceno,« je navedel premier. Izpostavil je tudi, da če je pogodba slaba, "mora za to nekdo odgovarjati."

»Zaradi situacije, kakršna je, pa predlagamo, da se sklene še dodatna pogodba, tudi če je za to treba plačati višjo ceno, kajti, če gre za nekaj evrov višjo ceno, je to še vedno manjša cena, kot ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejemati za zajezitev širjenja epidemije, posledice, ki jih čutimo zaradi omejitev in posledice, ki se odražajo v bolnišnicah in v številu umrlih,« je poudaril premier Janez Janša.

Dovolj cepiva za precepljenost do začetka poletja

Predsednik vlade je v nadaljevanju spomnil tudi na včerajšnji sestanek na Dunaju s petimi evropskimi kolegi, kjer je poudaril, da si ne predstavlja situacije, če bi polovica evropskih držav dosegla 60-odstotno precepljenost, druga polovica pa 30-odstotno do poletja in bi to pomenilo, da je polovica Evrope odpravila epidemijo, drugi del pa ne.

»To bi lahko pomenilo resno politično krizo. Ker v drugi polovici leta predsedujemo Svetu EU, bi si želeli, da to izpeljemo v optimističnem vzdušju, ter da delamo na okrevanju iz epidemije, zato na ta problem opozarjamo, ko ga je še mogoče rešiti,« je dejal. Predsednik vlade je še povedal, da šest predsednikov vlad predlaga sklep, da bi se Evropski svet zavezal, da bo do začetka poletja EU zagotovila dovolj cepiva za 70-odstotno precepljenost vsega prebivalstva.

 »Torej kot obvezen sklep predlagamo nekaj, kar je bilo kot politična odločitev že sprejeto decembra lani, pa se potem zaradi nespoštovanja pogodbe ali pa slabe pogodbe, ni upoštevalo,« je povedal predsednik vlade. Ob tem je tudi spomnil, da se je v podjetje Astra Zeneca in v razvoj cepiv vlagalo evropski denar. Dejal je tudi, da bi verjetno morali hitreje reagirati takrat, ko je bilo jasno, da prihaja do zapletov s cepivi Astra Zeneca, "ampak v Sloveniji je bil to čas, ki je sovpadal z umetno povzročeno politično krizo, z rušenjem ene stranke in z odstopom zdravstvenega ministra."

Na vprašanje, ali bodo odslej pri zajezitvi epidemije upoštevani predlogi opozicije, je premier odvrnil, da je bil namen sestanka, da se vsi predstavniki vladne koalicije kot tisti, ki zastopajo nevladni del parlamentarnega spektra, seznanijo s situacijo in prognozami. »Obžalujem, da četrtine parlamentarnega spektra danes ni bilo, in da sedaj ni seznanjeno s številkami,« je povedal predsednik vlade in zaključil, da so vrata vladne koalicije opoziciji za sodelovanje pri boju z epidemijo odprta. »S pomočjo predsednika republike smo doživeli, da se je ta poziv k sodelovanju vsaj na pol realiziral,« je zaključil Janša.

Dodatnih sproščanj ni za pričakovati, a Počivalšek meni drugače

Vodja strokovne skupine Mateja Logar je sicer pred današnjo sejo vlade dejala, da glede na epidemiološko situacijo vladi niso predlagali dodatnih sproščanj. Tudi zdravstveni minister Janez Poklukar je mnenja, da o dodatnem sproščanju ni mogoče razmišljati.  Je pa gospodarski minister Zdravko Počivalšek napovedal, da bodo predlagali odprtje gostinskih teras še za dodatno regijo, ki je že rumena. Katera regija bi to naj bila, ni želel povedati, a glede na podatke NIJZ ima najboljšo sedemdnevno incidenco na 100.000 prebivalcev poleg Posavke in Jugovzhodne Slovenije še Primorsko-notranjska regija. Ob tem Počivalšek meni še, da bi morali začeti razmišljati o omejenem odpiranju prenočitvenih kapacitet, kjer bi razmere to omogočale. 

»Šlo bi za omejen obseg odpiranja. Z odpiranjem teras v dveh regijah smo dokazali, da se da tudi na tem področju nekaj narediti, brez da bi prišlo do poslabšanja zdravstvene situacije,« je pojasnil prvak SMC. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice