Zagovornik načela enakosti je ugotovil še en primer diskriminacije pri merilih za izplačilo božičnice. Proizvodno podjetje je višino nagrade vezalo na prisotnost na delovnem mestu.
Zagovornik načela enakosti, ki se ukvarja z zakonom o varstvu pred diskriminacijo, je februarja prejel anonimno prijavo pobudnika glede kršenja kriterijev za določitev božičnice.
Kot je navedeno v odločbi, ki jo je izdal zagovornik, je anonimna prijava vsebovala kopijo dokumenta z logotipom in uradnim žigom družbe ter podpisom direktorja družbe, z naslovom »Kriteriji za določitev božičnice za leto 2020«.
Zaradi bolezni, čakanja na delo ali porodniškega dopusta nižje božičnice?
Iz te prijave se lahko razbere, da je bilo izplačilo božičnice za leto 2020 v navedeni družbi vezano na dolžino odsotnosti z delovnega mesta.
Pod naslovom »Obdobje 1. novembra 2019 do 31. oktobra 2020« so navedeni različni zneski božičnice v primeru različno dolgih odsotnosti iz razloga bolezni, porodniškega dopusta in dela s krajšim štiriurnim delovnim časom.
To pomeni, da je proizvodno podjetje oziroma družba, katere ime sicer v dokumentu ni navedeno, višino nagrade vezalo na prisotnost na delovnem mestu. Tisti zaposleni, ki so torej bili med letom odsotni več kot 24 dni, zaradi bolezni porodniškega dopusta ali krajšega delovnika, so prejeli nižjo božičnico.
Dokumenti v prijavi hkrati nakazujejo na to, da so se zneski božičnice v omenjenem podjetju še zniževali, če je bilo več dni odsotnosti oziroma če se je odsotnost višala.
Za odsotnost iz razloga bolezni nad 195 dni ter porodniškega dopusta pa je znesek božičnice znašal 0,00 evrov, torej božičnice ni bilo. Anonimni pobudnik je na dodatno priloženem listu papirja pripisal še »P. S. Pri božičnici so odštevali tudi čakanje na delo (epidemija).«
Zagovornik ugotovil, da je šlo za diskriminacijo zaposlenih
Zagovornik načela enakosti je po podrobni preučitvi omenjene prijave ocenil, da je pobudnik z njo izkazal dovolj dejstev, da je izpolnil trditveno breme ter pokazal, da bi v zadevi lahko šlo za posredno diskriminacijo.
Zoper družbo je zato zagovornik v skladu s 34. členom zakona o varstvu pred diskriminacijo po uradni dolžnosti izdal odločbo in sprožil postopek ugotavljanja diskriminacije.
Odločbo z vsemi dejstvi, okoliščinami in ugotovitvami zagovornika, ki so pomembni za sprejem odločitve v tej zadevi, je kršiteljica, torej družba, prejela skupaj z dopisom št. 0700-57/2022/3 dne 24. januarja 2023.
Zraven odločbe je družba prejela tudi nekaj dnevno možnost pritožbe oziroma dokazovanja nasprotnega.
Kako se je odzvala kršiteljica?
Kršiteljica je v svoji izjasnitvi dne 31. januarja 2023 navedla, da se ni zavedala, da bi obravnavani kriteriji lahko predstavljali diskriminacijo, ker ni vedela, da gre pri bolniški ali porodniški odsotnosti lahko za osebno okoliščino.
V nasprotnem primeru zagotovo ne bi določila kriterijev, kot jih je, saj tudi sama nasprotuje kakršnikoli diskriminaciji.
Kot so še dodali v družbi, skoraj 400 zaposlenim redno izplačujejo plačo in vsa druga predpisana izplačila ter tudi dodatne nagrade, ki niso predpisane. Odprti so tudi do pripomb in želja zaposlenih glede pogojev dela in delovnega časa ter jim sledijo, kolikor se da, in po najboljših močeh skrbijo za dobro delovno klimo.
Prav tako se zavedajo, da je le delavec, ki je zadovoljen in rad prihaja na delo, lahko dober in uspešen delavec. Zaradi tega menijo, da sodijo med redke delodajalce, ki imajo z delavci sklenjeno pogodbo o delitvi dobička in ga skladno s pogodbo tudi izplačujejo. Ob tem se ne poslužujejo agencijskih delavcev, ne glede na obseg in zahtevnost proizvodnih procesov.
V prihodnje bodo vsi zaposleni upravičeni do enakih dodatkov
Glede na izčrpna pojasnila zagovornika je kršiteljica pojasnila, da ima v postopku priprave pravilnik o plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, ki ga do sedaj ni imela, in bo vseboval tudi kriterije za izplačilo božičnice.
Pri tem bo družba upoštevala stališča zagovornika in če ne najde drugih ustreznih kriterijev, bodo vsi zaposleni upravičeni do enakega zneska.
Navedla je tudi, da je s sprejemom obravnavanih kriterijev zasledovala cilj pravičnega plačila glede na prispevek posameznega delavca, kar pa praktično ni merljivo. Poslovno uspešnost si namreč razlaga kot kolektivno uspešnost, na katero pa vendarle vpliva prispevek vsakega posameznega delavca.
Pri iskanju kriterijev se ji je zato kot edina pravična in jasna kategorija zdelo opravljanje dela.
Ob tem je še pojasnila, da znesek 0,00 evrov v primeru porodniške odsotnosti velja le, če gre za odsotnost v celotnem obdobju, na katerega se kriteriji nanašajo, sicer pa veljajo kriteriji in zneski za odsotnosti, opredeljeni v primeru bolezni. Ob tem je prepričana, da je na ta način sledila legitimnemu cilju in so bila sredstva za dosego tega cilja ustrezna in nujno potrebna, je še bilo navedeno v izjasnitvi družbe, ki je kršila kriterije glede izplačila božičnice.
