Kot so sporočili iz Inštituta 8. marec, je zadnje poročilo o revščini slovenske mreže Evropske mreže za boj proti revščini med drugim ugotovilo, da društva in zavodi, ki delajo neposredno z ranljivi skupinami prebivalstva, s katerimi so bili opravljeni pogovori, opažajo porast prošenj za pomoč s strani žrtev nasilja v družini.
Večinoma gre za ženske, ki se umikajo iz nasilnega odnosa, več kot 90 odstotkov je primerov, ko se mame umaknejo z otroki.
Žrtve velikokrat nimajo nobenih ustreznih pogojev, da se umaknejo. Pogosto nimajo kam iti, saj ne morejo kar čez noč najti druge ustrezne nastanitve.
Z umikom nastanejo še dodatne administrativne težave, saj se njihov dohodek dostikrat zniža. Veliko je mam, ki ostanejo same z otroci iz prve triade in zato ne morejo vzeti službe, ki je izven dopoldanske izmene.
Zaposlitev, ki nudijo samo dopoldansko izmeno, je zelo malo, še posebej, če govorimo o področju dela, ki zahteva srednješolsko izobrazbo.
V Inštitutu 8. marec že eno leto zbirajo pričevanja žrtev nasilja pod geslom #nisemprijavila, v katerih žrtve nasilja pišejo o razlogih, zaradi katerih nasilja niso prijavile, ali pa o situacijah, ko se jim, ko nasilje so prijavile, ni verjelo, se jih ni primerno obravnavalo in podobno. Pišejo tudi o tem, kako težka je ponovna vzpostavitev običajnega življenja.
Pobeg iz nasilne situacije vpliva na delo žrtve
Tudi v Društvu za nenasilno komunikacijo, kjer se že vrsto let ukvarjajo s pomočjo žrtvam nasilja, ugotavljajo, da žrtve potrebujejo kar nekaj prostih dni od dela, da se lahko umaknejo in uredijo vse potrebno, da bi zaživele v miru.
Med drugim za selitev, za raznorazne sodne postopke in podobno.
Podobno v društvu Delavska svetovalnica že kar nekaj časa opažajo, da se nanje obrača vse več žrtev nasilja v družini z različnimi vprašanji iz naslova dela in zaposlitve.
V tujini, na primer na Novi Zelandiji in v Avstraliji, so prav z namenom časovne razbremenitve žrtev nasilja v družini sprejeli zakonodajo, ki žrtvam nasilja v družini podeljuje več dni plačane odsotnosti zato, da si lahko mirneje izboljšajo svoj življenjski položaj
Zaradi vseh teh razlogov so omenjene organizacije pripravile spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki bi vsaj na tem področju lahko žrtvam nasilja nudile določeno razbremenitev.
Predlogi so naslednji:
- možnost krajšega delovnega časa
- deset dodatnih delovnih dni plačane odsotnosti v posameznem koledarskem letu
- posebno delovnopravno varstvo
- varstvo v zvezi z nočnim, nadurnim, izmenskim delom ali delom čez vikend
Predloge so skupaj poslali ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in upajo, da bodo predloge preučili in sprejeli, da bo storjen prepotreben korak, ki bi vsaj malce olajšal že tako težko situacijo žrtvam nasilja v družini.
