Štirinožni kosmatinci lastnikom lepšajo vsakdan. Da so tudi dnevi naših hišnih ljubljenčkov, kar se da lepi, pa je treba v toplejših mesecih poskrbeti tudi za ustrezno zaščito pred klopi.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zato lastnike poziva k pravočasni in ustrezni zaščiti svojih živali.
V Sloveniji je sezona teh nevarnih zajedavcev od zgodnje spomladi do jeseni, ko preživimo tudi največ časa v naravi.
Klopi se najraje zadržujejo v visoki travi, podrasti in grmovju, kamor psi in mačke še posebej radi zaidejo. Klopov je veliko vrst, v Sloveniji pa so najbolj razširjeni navadni ali gozdni klop, pasji klop in severni ornamentirani.
Tako kot bolhe, komarji in druge žuželke klopi niso zgolj nadloga, temveč prenašalci različnih bakterij, parazitov in virusov.
Katere so najpogostejše bolezni, ki jih prenašajo klopi?
Med najpogostejšimi boleznimi, ki jih prenašajo klopi v Sloveniji, so borelioza, anaplazmoza in babezioza.
Borelioza je bakterijska bolezen, ki v večini primerov poteka v kronični obliki. Kaže se z občasnim šepanjem na različne okončine. V tem primeru mora veterinar izključiti druge možne vzroke šepanja, ki so, v primerjavi z artritisom kot posledica borelioze, številnejši.
Anaplazmozo povzroča z bakterijo okuženi klop, bolezen pa, v nasprotju z boreliozo, najpogosteje poteka v akutni obliki. Najpogostejši znaki okužbe so povišana telesna temperatura, apatičnost, oslabelost ter bruhanje ali driska. Če žival v sezoni klopov kaže naštete bolezenske znake, je nujen pregled pri veterinarju.
Babeziozo povzroča parazit, s katerim so okuženi predvsem klopi v severovzhodni Sloveniji in na Hrvaškem. Največkrat poteka v akutni obliki s povišano telesno temperaturo, apatijo, izrazito utrujenostjo in bledimi sluznicami. Bolezenski znaki se pojavljajo tudi ciklično, z vmesnimi obdobji dobrega počutja.
Okužba vedno še ne pomeni bolezni
Na Upravi za varno hrano izpostavljajo, da okužba psa ali mačke s povzročiteljem borelioze in anaplazmoze še ne pomeni nujno bolezni.
Visok odstotek živali, ki imajo v krvi protitelesa, ter nizek odstotek obolelih pomeni, da žival okužbo v večini primerov premaga sama.
Bolezni lahko z odgovornim ravnanjem v veliki meri preprečijo lastniki sami
Vse bolezni, ki jih prenašajo klopi, lahko z odgovornim ravnanjem v veliki meri preprečijo lastniki sami.
»Za okužbo mora biti klop namreč prisesan najmanj 24 ur, zato je zelo pomembno, da psa pregledujemo po vsakem sprehodu, mačko pa enkrat na dan, in klopa čimprej odstranimo,« pojasnjujejo na Upravi za varno hrano.
Za zaščito živali pred klopi so na voljo različna sredstva, ki nudijo učinkovito zaščito pred klopi, bolhami in drugimi nadležnimi žuželkami.
Svetujejo, da se o izbiri najustreznejšega sredstva posvetujete s svojim veterinarjem. Ker pa žival kljub temu lahko zboli, je pomembno, da znajo lastniki pravočasno prepoznati bolezenske znake.
»Če pri psu ali mački v sezoni klopov opazite katerega od naštetih bolezenskih znakov, ga čimprej odpeljite k svojemu veterinarju,« so še zapisali.