Slovenski kriminalisti so v preteklih mesecih intenzivneje preiskovali različne oblike spletnih goljufij, ki so v zadnjih letih v porastu.
Obravnavali več kot 800 prijav spletnih prevar
Glede na analizo kaznivih dejanj je bilo v letu 2021 obravnavanih več kot 600 zadev s skupnim oškodovanjem v višini več kot 12 milijonov evrov.
V letu 2022 pa je bilo prejetih že okrog 800 prijav s skupnim oškodovanjem skoraj za 14 milijonov evrov, so zapisali v Upravi kriminalistične policije.
Spletne goljufije so bile sicer izvršene na več različnih načinov, katere pa so najbolj izstopale in koliko škode so povzročile?
Največ 'nikoli dostavljenih artiklov'
Policija je med spletnimi prevarami najpogosteje obravnavala primere spletnih nakupov, pri katerih oškodovanci opravijo plačilo artiklov, ki so običajno veliko ugodnejši od tistih, ki se prodajajo na priznanih spletnih straneh, naročeni artikli pa potem niso nikoli dostavljeni.
Takšnih primerov je bilo 190, skupna škoda goljufij pa je okrog 800.000 evrov.
V teh primerih goljufij gre običajno za škode v višini nekaj 100 evrov, vendar povprečje dvigujejo tudi nakupi vozil in delovnih strojev, za katere oškodovanci vnaprej nakažejo tudi več deset tisoč evrov.
Vse več prevarantov tudi pri investicijskih vlaganjih
170 primerov je bilo tudi prevar pri investicijskih vlaganjih, za katere je značilno, da oškodovanci običajno sami na spletu najdejo priložnost za hiter zaslužek (na primer preko zavajajočih oglasov na družbenih omrežjih). V začetni fazi v spletni obrazec vnesejo svoje osnovne podatke, nato pa jih storilci pokličejo.
V nekaterih primerih se je dogajalo tudi, da so storilci klicali naključne telefonske številke. Predstavili so se kot osebni svetovalci in oškodovancem ponudili pomoč pri odprtju računa na njihovi spletni platformi ter pri odprtju elektronskih denarnic.
Običajno to goljufiji storijo preko računalnika oškodovanca, in sicer preko oddaljenega dostopa.
V nadaljevanju pa nato oškodovanca prepričajo v nakazila in si v svojih platformah začnejo prikazovati dobiček, ki ga v nekaterih primerih celo izplačajo, kar oškodovance prepriča v dodatna vlaganja. V resnici storilci preko transakcij z virtualnimi valutami denar ukradejo.
Prevare pri omenjenih vlaganjih so skupno povzročile za kar 5,1 milijona evrov škode, navajajo policisti.
Vdori v elektronsko pošto
Pri tovrstnih goljufijah storilci vdrejo v strežnike elektronske pošte in potem z analizo elektronske pošte identificirajo prodajalca ter kupca znotraj določenega posla.
Nato kupcu pošljejo podatke za plačilo, na katerih predrugačijo številko transakcijskega računa, ki pripada denarni muli. Kupec običajno ne ve, da je sredstva nakazal na napačen račun, dokler ga prodajalec ne kontaktira, da račun ni bil poravnan, opozarjajo policisti.
Takšnih prevar je bilo v zadnjem letu 40, skupna škoda pa je bila 1,8 milijona evrov.
Goljufije na spletnih bankah
Ne gre pa samo za vdore v elektronsko pošto, spletni goljufi po elektronski pošti ali na SMS sporočila pošiljajo tudi ti. 'phishing sporočila'.
Kot pojasnijo policisti, gre za sporočila, ki delujejo, kot da so bila poslana s strani bank, Rekona ali Finančne uprave Republike Slovenije in vsebujejo povezavo, na katero je treba klikniti. Ob kliku se odpre spletna stran, ki od uporabnika zahteva vnos podatkov - običajno davčne številke, telefonske številke ter v nadaljevanju enkratnega gesla za dostop do spletne banke.
Spletni goljufi v nadaljevanju te podatke uporabijo, vstopijo v spletno banko in ukradejo sredstva, ki jih najpogosteje nakažejo na transakcije račune, odprte v tujini.
Goljufije v spletnih bankah so bile obravnavane 33-krat, povzročile pa so škode za okrog dva milijona evrov.
Pri tem policija opozarja, da so denarna sredstva, ki jih oškodovanci v primerih spletnih goljufij nakažejo, v veliki meri za vedno izgubljena, zato je ključnega pomena preventivno ravnanje.
Pogoste tudi romantične prevare
Gre za spletne prevare, pri katerih želijo storilci pridobiti oškodovančevo zaupanje, tako da se z njimi preko e-sporočil ali telefona pogovarjajo dalj časa, lahko tudi več mesecev.
V nekaterih primerih se oškodovanci oziroma oškodovanke, običajno gre za starejše ženske, dejansko zaljubijo v storilca, ki se jim predstavi s fotografijami postavnih vojakov, zdravnikov, delavcev na naftnih ploščadih.
Ko storilci presodijo, da je zaupanje dovolj visoko, začnejo zaprošati za denar ter nakazila na tuje transakcijske račune, pod pretvezo nakupa letalskih kart za prihod v Slovenijo, plačila davka za paket večje vrednosti, ki naj bi ga poslali na naslov oškodovank in podobno.
Pri tovrstnih prevarah se velikokrat zgodi, da oškodovanke zaradi sramu zadev naposled ne prijavljajo policiji. Kljub temu pa je bilo obravnavanih 27 takšnih prevar, škoda pa je bila okrog 750.000 evrov.
Lažna popravila računalnikov
25 je bilo tudi tako imenovanih 'Microsoft goljufij', pri katerih so storilci običajno po telefonu poklicali na naključne številke ter prepričevali oškodovance, da je nekaj narobe z njihovim računalnikom.
V nadaljevanju so nato ponudili popravilo računalnika, za katero so potrebovali, da uporabniki namestijo aplikacijo za oddaljen dostop. Nato pa so zahtevali plačilo popravila ali celo vdrli v spletno banko uporabnika. Škoda tovrstnih prevar je bila okrog 480.000 evrov.
Ugodni krediti, katerih ni
Prijavljenih je bilo še 20 prevar, v katerih so storilci na spletu ponujali kredite po zelo ugodnih obrestnih merah, pri čemer oškodovance prepričajo, da za najem kredita niso potrebna nobena dokazila o zaposlenosti in tudi ni nikakršnih drugih omejitev.
Pred nakazilom pa želijo, da oškodovanec poravna stroške odobritve, ki iz dneva v dan rastejo, kredita pa storilci na račun oškodovanca nato nikoli ne nakažejo. Škoda pri lažnih kreditih je bila približno 50.000 evrov.
Prevare o dedovanju
Policisti so obravnavali tudi 18 primerov tako imenovanih 'nigerijskih prevar', pri katerih storilci običajno preko vsiljene pošte, ki je poslana na mnoge elektronske naslove, iščejo potencialne žrtve, ki jih premami visok obljubljen znesek, običajno zaradi smrti ali dedovanja.
Pred tem pa zahtevajo plačila različnih stroškov odvetnika, davka, carine in podobno. V obravnavanih primerih je šlo za razmeroma visoke vsote nakazil, in sicer povprečno okrog 30.000 evrov v posameznem primeru.
Starejše novice
