Običaji, ki prikličejo pomlad.
Pust, ki ga bomo letos praznovali 21. februarja, je eden najstarejših ljudskih običajev. To je čas, ko se predvsem otroci našemijo v različne risane ali kakšne druge junake in hodijo od vrat do vrat, v zameno pa dobijo sladkarije.
Šemili so se že Rimljani
Pust je eden od najstarejših praznikov, ki izvira iz časa pred krščanstvom. Maske so si ob pričakovanju novega leta nadeli že stari Rimljani, ki so to navado prevzeli od poganov.
Ti so se našemili, ko so izvajali različne obrede, s katerimi so častili dobre duhove, onstranstvo in pokojne. Cerkev je na začetku pustne navade preganjala, v 10. stoletju pa jih je sprejela.
Pustne navade pri nas
V Sloveniji se bilo pustovanje prvič omenjeno v 17. stoletju. Naši predniki so ta čas izkoristili za izvajanje obredov, s katerimi so preganjali zimo in priklicali pomlad.
Pust tako še danes velja za most med zimo in pomladjo. Običajno ga praznujemo februarja, in sicer sedem tednov pred veliko nočjo.
Nekoč so bila praznovanja pusta preprostejša. Še posebej se je to odražalo pri kostumih.
Pustne maske so namreč izdelovali doma in iz materialov, ki so jim bili takrat na voljo. Velikokrat je to pomenilo, da so bili otroci oblečeni v stara oblačila svojih staršev, obraz pa so si namazali s sajami.
Tako so hodili od hiše do hiše, širili veselje in odganjali zimo. V zameno za obisk so dobili krofe, sadje ali denar.
V današnjih časih pa so se običaji nekoliko spremenili. Pustnih kostumov, razen redkih izjem ne izdelujemo več sami, ampak jih kupimo v trgovini.
Tudi želje otrok, kaj bi radi bili za pusta, se spreminjajo. V zadnjih letih so najbolj priljubljene živali, risani in filmski junaki ter princeske. Od vrat do vrat se danes odpravi veliko manj mask kot nekoč.
Kulinarika, povezana s pustom
Pust in običaje, povezane z njim, pa spremljajo tudi tipične pustne jedi.
Včasih so v pustnem času, ki je trajal od svečnice do pustnega torka, porabili meso, ki jim je ostalo od kolin, nato pa je sledil post do velike noči.
Danes pa na pust običajno jemo ričet, kislo zelje, repo, klobase, krvavice in pečenko, posladkamo pa se s krofi, flancati ali miškami.
Pust skozi statistiko
Pri Statističnem uradu Republike Slovenije so v luči pusta objavili nekatere, s tem praznikom povezave podatke.
Ugotovili so, da smo v prvih enajstih mesecih leta 2022 uvozili praznične, karnevalske in druge izdelke v vrednosti skoraj 12 milijonov evrov, od tega največ iz Italije in Kitajske, in sicer po 20 odstotkov iz vsake omenjene države.
S pustom pa so povezani tudi nekateri priimki.
Lani se je 352 prebivalcev Slovenije pisalo Pust, deset Šema, 316 pa je bilo Kurentov. Največ ljudi s slednjim priimkom je prebivalo v osrednjeslovenski statistični regiji, le dvanajst pa v podravski, od koder kurenti izvirajo.
V Sloveniji pa poznamo tudi dva priimka, ki sta povezana s pustnimi dobrotami. Lani je v naši državi prebivalo tudi 34 oseb s priimkom Krof in 21 s priimkom Miške.
