Univerzitetni klinični center Maribor je druga največja bolnišnica v Sloveniji, zato so z zdravljenjem v drugem valu morali začeti že zelo zgodaj, že v začetku julija.
V mariborskem kliničnem centru so sprva sprejemali bolnike iz vse Slovenije, kar pa zaradi velikega izbruha koronavirusa na vzhodnem delu ni več možno, opozarja predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor Nina Gorišek Miksić.
Kapacitete so se podvojile, bolnišnica je kljub temu polna
Kljub povečanju bolnišničnih kapacitet so postelje za covid bolnike zasedene, na njih pa okrevajo predvsem bolniki iz regijskega območja, ki ga pokriva Univerzitetni klinični center Maribor.
V prvem valu epidemije sta bila v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor pripravljena dva covid oddelka. V prvem valu kapacitet oddelkov covid 1 in covid 2 niso presegli, saj se je virus hitro zamejil.
V drugem valu epidemije so se obstoječe kapacitete hitro napolnile, zato so odprli še dva dodatna covid oddelka. Zdaj torej v mariborski bolnišnici delujejo štirje covid oddelki, kjer zdravijo več kot 150 bolnikov.
V drugem valu se je močno povečala tudi enota intenzivne terapije, kjer zdravijo 47 bolnikov, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje z mehanskih predihavanjem.
Od julija pa do danes so tako v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor obravnavali 550 pacientov na navadnem covid oddelku, od teh je že več kot 400 bolnikov virus prebolelo, 61 bolnikov pa je umrlo.
»V drugem valu smo dodobra izkoristili izkušnje, ki smo jih pridobili v prvem. Nabralo se je kar veliko znanja, tako, da na področju zdravljenja bolnikov s covidom uporabljamo zdravila, ki so priporočena. Na prvem mestu je to raziskava zdravljenja s deksametazonom,« pove predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v mariborski bolnišnici.
Čas zdravljenja je krajši, starost je dejavnik tveganja
Pomembna ugotovitev je tudi, da v drugem valu bolniki potrebujejo krajši čas zdravljenja v bolnišnici in tudi tistih, ki potrebujejo intenzivno terapijo je manjši delež. Kljub tem optimističnim podatkom pa so kapacitete polno zasedene, saj je bolnikov v drugem valu mnogo več.
Povprečna starost bolnikov na navadnem covid oddelku v Mariboru je 67 let, povprečna starost umrlih okuženih je 80 let.
»To je do neke mere pričakovano, saj je starost dejavnik tveganja za težji potek, prav tako pa so to pridružene bolezni,« pove Gorišek Miksićeva in doda, da se pri njih zdravijo tako tisti, ki živijo v domači oskrbi, kot tisti v domovih za starejše.
Infektologov ni dovolj, kadrovsko širjenje je neizbežno
Zaradi velikega naraščanja bolnikov so morali v Univerzitetni klinični center Maribor kadrovsko razširiti oddelke, kljub temu pa infektologov ni dovolj. Ravno zato so priskočili na pomoč tudi zdravniški kolegi iz drugih strok.
»Zelo si želimo, da se bo epidemije vendarle umirila in se prevesila v drugi del, torej v upadanje, saj smo infektologi že od začetka na prvi bojni liniji precej utrujeni. Pa vendar mislim, da z vestnim in predanim delom poskrbimo za vse bolnike,« zaključi Miksićeva in doda, da naproša vse naj resno upoštevajo ukrepe.
Starejše novice
