Študija o protimikrobni odpornosti je pokazala, da zaradi bakterij, odpornih proti antibiotikom, po svetu umre več ljudi več kot za aidsom ali malarijo. Slovenski perutninski sektor je pri rabi antibiotikov zgled.

S priznanimi strokovnjaki z različnih področij so na okrogli mizi spregovorili o pereči problematiki, posledicah, alternativah, ukrepih in primerih dobrih praks.

Priznani agrarni ekonomisti med drugim poudarjajo, da so podatki o uporabi antibiotikov v živinoreji dober pokazatelj same tehnologije in dobrega počutja živali.

V Sloveniji je poraba antibiotikov v živinoreji med najnižjimi v Evropski uniji, je danes na okrogli mizi pojasnil Anton Svetlin z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

»Omejevanje uporabe antibiotikov je pri živalih pomembno z istih razlogov kot pri ljudeh. Mikroorganizmi se prilagodijo in razvijejo odpornost proti antibiotikom,« je povedal.

A dodaja, da popolna umaknitev antibiotikov tudi ni smiselna: »Potrošniki niso neumni, potrošnik v milisekundi mora dobiti željene informacije. Zato je toliko bolj pomembna natančnost, transparentnost, etičnost in moralnost.«

Tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar je povedal, se Slovenija pri rabi antibiotikov v reji živali uvršča v najbolj razvite države Evropske unije. Slabša kot je praksa, večja je uporaba antibiotikov. Izkazalo se je, da države z množično pridelavo sodijo med tiste, kjer je uporaba antibiotikov bistveno večja. 

Raba antibiotikov pri proizvodnji hrane je tako občutno večja v državah, iz katerih se v Slovenijo največ uvaža.

Kuhar je ob tem izpostavil, da nakupne navade slovenskih potrošnikov pogosto ne sovpadajo z njihovim znanjem. Kot pravi, potrošniki razumejo, da je pretirana raba antibiotikov negativna za splošno zdravje, a jim v praksi pogosto zmanjka motivacije za spremembo nakupnih navad.

»Potrošniki niso neumni, potrošnik v milisekundi mora dobiti željene informacije. Zato je toliko bolj pomembna natančnost, transparentnost, etičnost in moralnost,« je dodal. 

Hitro širjenje odpornosti proti antibiotikom predstavlja eno izmed največjih groženj za javno zdravje

Nace Zidar iz Fakultete za farmacijo je povedal, da antibiotikov popolnoma ne moremo izključiti iz živinoreje. »Pojav in širjenje odpornosti proti antibiotikom sta neizbežna in sta povezana z množično rabo te skupine učinkovin, tako v humani medicini, kot v veterini,« je dodal. 

Kot pravi, bo za uspešen boj proti bakterijskim okužbam v prihodnje ključna kombinacija več različnih pristopov, od razvoja novih učinkovin, bolj premišljene uporabe antibiotikov v zdravstvu in živinoreji, do večjega zavedanja pomena varstva okolja.

Primer dobre prakse je Skupina Perutnina Ptuj, ki je prva v regiji jugovzhodne Evrope certificirala vzrejo brez uporabe antibiotikov. Kot prva v regiji je že pred leti uvedla certificirano piščancem prijazno vzrejo, ki pozitivno vpliva tudi na samo kakovost mesa.

»Če želiš kupcem ponuditi visokokakovosten končni izdelek, moraš najprej vzrediti visokokakovostnega piščanca,« je povedal generalni direktor Perutnine Ptuj Enver Šišić.

»Kakovost je nekaj s čimer se zaposleni identificirajo. Zmeraj se učimo od kupcev, potrošnikov,« je še pojasnil. Dodaja, da noben produkt ki se nahaja na polici ne vsebuje antibiotikov: »Živali so pred klanjem v karanteni. Želimo promovirati idejo, da je tudi reja brez ali s čim manj antibiotikov.«

»Tudi rejci imajo oseben interes, da se uporaba antibiotikov zmanjša na najnižjo možno raven, saj so tudi sami sicer izpostavljeni antibiotikom,« je povedal direktor proizvodnje v Skupini Perutnina Ptuj Jurij Urbanec: »Certificirani smo 140 rejcev, v letu dni bomo certificirali večino rejcev.«

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

MARX (nepreverjen)

Primer dobre prakse je tudi v tem, da poslujejo z največji dobički, država pa zaposlenim plačuje razliko, do minimalne plače, zakaj še tega ne izpostavite?

Starejše novice