Nacionalni inštitut za javno zdravje izvaja spletno raziskavo, v katero je vključenih okoli 1000 oseb, ki daje vpogled v vedenje ljudi in ocenjuje pandemsko izčrpanost v času med in po epidemiji v Sloveniji.

Pandemska izčrpanost je naraven in pričakovan odziv na dolgotrajno javno-zdravstveno krizo, ki bistveno posega v vsakdan posameznika.

Definirana je tudi kot pomanjkanje motivacije za upoštevanje priporočenih samozaščitnih vedenj, ki se pojavi postopoma in na katero vplivajo različna čustva, izkušnje in stališča, ob tem pa ogroža uspešnost ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe koronavirusa.

Pomemben vpogled v odzivanje ljudi

Kot je pojasnila vodja raziskave SI-Panda Ada Hočevar Grom, bodo z raziskavo lažje spreminjali vedenje ljudi v pozitivno smer in zmanjševali pandemsko izčrpanost.

Pri spletni raziskavi SI-Panda gre za mednarodno primerljivo raziskavo, ki temelji na vprašalniku Svetovne zdravstvene organizacije, poteka med osebami starimi od 18 do 74 let, pričeli pa so jo izvajati že v lanskem letu in jo izvajajo enkrat na dva tedna ter bodo izvedli 12 ponovitev.

Večina upošteva ukrepe, tretjina tudi policijsko uro

Po šestem valu raziskave, ki je potekala od 12. do 15. februarja 2021, so ugotovili, da velika večina anketirancev navaja, da je v zadnjih sedmih dneh upoštevala predpisane ukrepe in priporočila za preprečevanje širjenja koronavirusa.  

V šestem valu raziskave so anketirane osebe spraševali tudi, v kolikšni meri podpirajo ukrepe, ki so stopili v veljavo 15. februarja, ko je Slovenija prešla v oranžno fazo.

Najvišjo podporo je dosegla odprava prepovedi prehoda občinskih meja, omejitev gibanja med 21. in 6. uro pa je podpirala le tretjina anketiranih.

Naklonjeni k cepljenju

Kar se tiče cepljenja, pa bi se več kot polovica anketiranih odločila za cepljenje, ko bo cepivo na voljo. 

Da cepivo lahko pripomore k zajezitvi širjenja pandemije, meni kar 68 odstotkov anketirancev. Cepiti se pa tako namerava 55,2 odstotka vprašanih, pri tem so mlajši glede cepljenja nekoliko bolj skeptični od starejših.

Njihova odločitev o cepljenju pa bo odvisna od tega, ali bo dovolj podatkov, da je cepivo varno in učinkovito, ali je cepivo že dalj časa v uporabi in glede na priporočilo osebnega zdravnika.

Ukrepi najbolj prizadenejo mlajše

Anketirance so spraševali tudi, v kolikšni meri zaupajo institucijam, da ustrezno obvladujejo epidemijo. Visoko tovrstno zaupanje imajo osebni zdravniki, bolnišnice in delodajalci. Najmanjše pa verske institucije, ministrstvo za zdravje in policija.

Podatki kažejo tudi rahel trend poslabšanja glede življenjskega sloga vprašanih. Skoraj polovica, 45,4 odstotka, anketiranih je navedla, da je bila v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivna kot pred pandemijo, kar 34 odstotkov pa se jih je izogibalo obisku zdravnika zaradi težav, ki niso povezane s covidom-19. 

V šestem delu raziskave so tudi zaznali, da ima 21,5 odstotka anketirancev težave v duševnem zdravju, 10,8 odstotka oseb pa že ima znake depresivne motnje.

Največ težav pri duševnem zdravju se pojavlja pri starih od 18 do 29 let (31,9 odstotka). To je po besedah vodje raziskave v skladu z napovedjo, da virus najbolj prizadene starejše, ukrepi za njegovo omejevanje pa mlajše.

To ugotovitev potrjujejo tudi odgovori na vprašanje o finančni situaciji. Da je njihova finančna situacija v zadnjih treh mesecih slabša kot prej, je odgovorilo 25,3 odstotka vprašanih. Največje poslabšanje ocenjuje najmlajša skupina anketiranih, od 18 do 29 let.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice