Razmere v slovenskih bolnišnicah se počasi izboljšujejo, zaradi česar so na ministrstvu za zdravje pripravili izhodno strategijo za slovenske bolnišnice, ki bodo začele postopoma sproščati svoje posteljne kapacitete za covid bolnike.

V Sloveniji je bilo včeraj, 21. februarja, opravljenih 1428 PCR testiranj na koronavirus in potrjenih 247 novih okužb, gre za 17,3-odstotni delež okužb.

Opravljenih je bilo tudi 8551 hitrih antigenskih testov, pri čemer pa ni znano, koliko od teh je bilo pozitivnih, saj se od 13. februarja vsi pozitivni na hitrih testih potrjujejo s PCR testi.

Kot kažejo podatki, še vedno ostajamo v oranžni fazi načrta sproščanja ukrepov. Sedemdnevna povprečna incidenca se še naprej znižuje in na današnji dan znaša 744, za prehod v rumeno fazo mora biti incidenca manjša od 600.

Prav tako se znižuje tudi število hospitaliziranih bolnikov, ki pa danes znaša 584, za prehod v rumeno fazo se mora število znižati pod 500.

Da se razmere v državi postopno umirjajo poudarja tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, ki izpostavlja, da se število hospitaliziranih iz dneva v dan manjša, kot se manjša tudi dnevno število umrlih zaradi novega koronavirusa.

Med prvimi se sprošča tudi Splošna bolnišnica Ptuj

Ker se število hospitaliziranih umirja, so na ministrstvu za zdravje pripravili izhodno strategijo za covid bolnišnice.

»Slovenija je bila v drugem valu poklicana, da ima enotno covid bolnišnico, za kar je bila pripravljena strategija, sedaj v nadaljevanju pa uvajamo novo strategijo, ko sproščamo število posteljnih kapacitet v slovenskih bolnišnicah,« pri čemer Alenka Forte poudarja, da je v Sloveniji še vedno vzpostavljena enotna covid bolnišnica, strategijo pa je, ob neugodnem poteku epidemije, možno prilagoditi na nove razmere.

Trenutna strategija sproščanja je torej takšna:

  • V prvi fazi sproščanja, ko je število hospitaliziranih pod 700, so na ministrstvu za zdravje zmanjšali zmogljivost slovenskih bolnišnic glede posteljnega fonda in je priporočilo ministrstva takšno, da imajo bolnišnice deset odstotkov vseh zmogljivosti namenjene za covidne bolnike. Izjema je bolnišnica Golnik, ki zaradi svojega specifičnega poslanstva, pulmoloških bolnikov, zadrži 15 odstotkov posteljnega fonda. Iz tega sta izvzeti tudi bolnišnici Topolšica in Sežana, ki že začenjata s svojim rednim programom.
  • Druga faza nastopi, ko število hospitaliziranih covidnih bolnikov pade pod 500, danes je to število 584. V drugi fazi bodo bolnišnice Ptuj, Slovenj Gradec, Trbovlje, Brežice in Izola izstopile iz enovite covidne bolnišnice, pri čemer bodo lahko pričele z rednim programom. V urgentnih centrih vse bolnišnice ohranijo sive cone, kjer izolirajo paciente s sumom na covid.
  • V tretjo fazo bomo prešli, ko bo število hospitaliziranih covidnih bolnikov padlo pod 250. Covidne bolnišnice v tretji fazi, ostanejo tako še samo Univerzitetni klinični center Ljubljana in Maribor, bolnišnica Golnik ter splošne bolnišnice Celje, Novo mesto in Nova Gorica. 
  • V četrti fazi, ko bo število hospitaliziranih pod 100, pa covidni bolnišnici ostaneta le še ljubljanski in mariborski univerzitetni klinični center ter bolnišnica Golnik. V primeru še večjega padca bolnikov, se ukinejo tudi intenzivne covid postelje na Golniku.

»Zdravstveni sistem se bo torej postopno pričel ukvarjati z rednim programom. Vsak lahko s preventivnim obnašanjem in doslednim spoštovanjem ukrepov pripomore, da bo naše zdravstvo ponovno lahko normalno delovalo,« še dodaja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje.

»Pouk na daljavo ne more nadomestiti pouka v šoli«

Ravnateljica Osnovne šole Rada Robiča Limbuš Mojca Kirbiš pa je na današnji vladni novinarski konferenci orisala stanje slovenskih šol.

Tako je izpostavila, da so se v osnovne šole v vzhodni Sloveniji vrnili tudi učenci od četrtega do devetega razreda, po štirinajstih tednih pouka na daljavo. 

»V tem šolskem letu smo se veliko pripravljali za primer, da se šole ponovno zaprejo. Strokovni delavci smo se izobraževali in se učili uporabljati različna spletna orodja in različne komunikacijske kanale, uporabo spletnih učilnic, uporabo elektronske pošte in podobno. Prepričana sem, da je pouk na daljavo potekal po naših najboljših močeh,« je razložila ravnateljica.

Pri tem je poudarila, da pouk na daljavo ne more v nikakršni meri nadomestiti pouka v šoli, predvsem zaradi tega, ker je pouk na daljavo trajal tako dolgo oziroma za nekatere učence še vedno traja.

»Tudi tiste dejavnosti in oblike dele, ki so bile v začetku pouka na daljavo zelo učinkovite, v zadnjih tednih niso bile več,« je poudarila Mojca Kirbiš, pri čemer je dodala, da je v zadnjih tednih pri učencih močno padla motivacija.

Šolniki so se velikokrat srečevali tudi z različnimi informacijami in neustreznim ter poznim poročanjem vladnih informacij s strani pristojnih. Za konec je ravnateljica Osnovne šole Rada Robiča Limbuš Mojca Kirbiš poudarila, da so kljub temu prav vsi, učeni ter zaposleni, neizmerno zadovoljni ob povratku v šole.

»December in del januarja sta bila za vse zaposlene stresna in obremenjujoča meseca. Kljub težki situaciji nam je uspelo,« je še dodala.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice