Foto: Jure Banfi
Aluminij se je po šestih prvoligaških sezonah preselil med drugoligaše, Luka Janžekovič, ki je bil v tem času zaščitni znak kluba, pa se je pridružil Dravi. Za Ptujinfo je spregovoril o obdobju v Kidričevem.

Konec tedna se s tekmami prvega kroga pričenja nova sezona 3. SNL vzhod. V tretjem razredu slovenskega nogometa bo letos nastopala tudi Drava, ki danes gosti Posavje Krško.

Dvoboj na zelenici Mestnega stadiona Ptuj se bo pričel ob 17.30, prenovljeni Ptujčani pa pristaše svojega kluba na tribune vabijo tudi s prostim vstopom. 

Modrim se je to poletje pridružil tudi Luka Janžekovič, ki ga lahko označimo za prvi obraz Aluminija in nekakšno stalnico v šestih prvoligaških sezonah Kidričanov. 

Razhod je pri dolgoletnem vratarju rdečih pustil nekaj grenkega priokusa. Petindvajsetletnik, ki s 169 prvoligaškimi nastopi zaseda vrh večne prvoligaške lestvice Aluminija, je o tem spregovoril tudi za Ptujinfo, dotaknil pa se je tudi razlogov za selitev med tretjeligaše.

Luka, v novo sezono vstopate kot vratar Drave. Je prestop med tretjeligaše tudi posledica športne kariere in poslovnih obveznosti?

»Usklajevanje nogometa s poslovnim svetom je bilo prej, ko sem igral med prvoligaši. Tedaj je bilo usklajevanje vseh obveznosti večji izziv, tedaj je bilo dosti več treningov in odrekanja, zato sem se moral tudi v službi prilagoditi situaciji. 

Pri Dravi treniram v popoldanskem času, praktično trikrat tedensko, kar je zame povsem novi svet. Prej nisem bil navajen, da imam toliko prostega časa, kot ga imam sedaj. Je pa to poteza v smeri, da se oddaljujem od resnega nogometa.«

Štejete šele 25 let, kar so za vratarja še mlada leta, ste se dokončno poslovili od najvišjega ranga nogometa?

»Res je, to so za vratarja še mlada leta. To potezo sem sprejel, imam drugo prioriteto, to je služba, saj vem, da bom lahko tam kotiral na dolgi rok in svojo eksistenco rešil na drugačen način. Zaradi tega je služba trenutno bolj pomembna. 

Ne bom pa dejal, da sem po letih treningov povsem obupal nad tem, da se mi bo zgodilo nekaj dobrega. Verjetno bom še nekaj časa ohranjal to možnost. Še vedno sem v stiku z veliko ljudi iz nogometa. 

Če mi bo lahko kdo pomagal v prihodnosti ... Ta ne sme biti preveč oddaljena, saj te ne bo nihče pogledal, če nisi v sistemu, če nisi tekmovalen in zanimiv. To je pač kruta realnost nogometa. 

S potezo, da se pridružim Dravi, sem se od tega oddaljil. Ne vem, kaj se bo dogajalo na Ptuju, če bomo napredovali v višji rang tekmovanja. To bo pokazal čas, si pa ne bom zapiral vrat.«

Kako pa ste kot otrok Aluminija doživeli zadnjo sezono? S Kidričani ste izpadli med drugoligaše ...

»Sezona je bila turbulentna, to sem povedal že večkrat. Bilo je več slabega kot dobrega, zato smo izpadli iz lige. Nismo imeli dobrega kadra, igralci niso bili pravi, veliko stvari je šlo narobe. 

Liga ni tako zahtevna, da se ne bi dalo obstati, vendar smo bili v tej sezoni preslabi in morda tudi malce nasičeni. Nekateri igralci so odšli, ker so iskali ambicije in cilje iskali drugje, Aluminij bo pač vselej klub, ki razvija igralce in jih da naprej. 

Aluminij mora biti po mojem mnenju prvoligaš, saj si to zasluži z infrastrukturo, toliko igralci v svoji šoli in velikim številom vzgojenih nogometašev. Menim, da je malo klubov naredilo toliko kakovostnih nogometašev kot Aluminij. 

Prav je, da je Kidričevo zdrava sredina za mlade nogometaše, saj ni veliko navijaškega pritiska in nihče ne diha za ovratnik. Morda se bo zdaj ta motivacija spet vrnila, saj so po poletnem remontu sestavili mlado ekipo, kar je zelo dobro. 

Spomnim se, s kakšno mlado zasedbo smo se pred šestimi leti prebili med prvoligaši. Na takšen zdravi način je moč napredovati, brez pritiska, morda še bolje počakati kakšno sezono.«

Foto: Jure Banfi

Izpad v nižji rang tekmovanja ni nikoli prijetna stvar, kako ste ga sprejeli vi?

»Za nas, ki smo zaključili zgodbo v prvi ligi, nimam povedati kaj drugega, kot to, da je meni najbolj žal. Vsaka stvar se zgodi z razlogom, morda se je to čakalo. Če se ne bi zgodilo letos, pa bi se morda v tej sezoni. 

Že predzadnja sezona je bila takšna, da smo v ligi obstali s sanjskim zaključkom. Zadnjo sezono bom morda vzel kot svoj osebni poraz in bo to sezona, ki bo najslabša na moji športni poti.«

V letošnjem poletju se je Aluminiju pridružilo precej domačih mladeničev, klub pa je prvoligaški status reševal s številnimi tujimi nogometaši, ki niso čutili toliko pripadnosti ...

»To je bila kardinalna napaka. Lahko dam primer iz hrvaškega prvenstva, v katerem je lani nastopal Hrvatski Dragovoljac in je z lahkoto izpadel iz lige. 

Če bi se še s tremi domačini iz Kidričevega pridružil takšnemu klubu, na kaj bi gledal, kot pa na lasten interes, da promoviram sebe, pokažem svoje individualne sposobnosti in grem naprej, saj do takšnega kluba ne čutim nobene pripadnosti in empatije.

To je bilo zelo narobe, ne vem pa, če smo sploh lahko našli igralce v okolju, ki bi nam lahko pomagali v minuli sezoni, ko je šlo vse narobe.«

Poleti smo lahko brali, da čutite nekaj grenkobe, ker se nihče iz vodstva kluba ni poslovil od vas. Je to nekakšna črna pika?

»Tega ne želim več pretirano komentirati, ta zgodba je za mano. Sem razočaran, to sem povedal in bo tako do konca življenja. Če nekdo tega ne vidi, je to njegova težava. 

Dobil sem veliko odzivov od ljudi, ki so ogromno let igrali v tem klubu, nekdo je moral izreči te besede in prav je, da sem jih povedal jaz, saj sem bil kapetan in igralec z najdaljšim stažem v klubu. Dobro je, da je bilo to povedano in je bilo slišano. 

Igralci sami sebe ne smatramo kot legend kluba, saj je Aluminij premajhna sredina, da bi si lahko nadeli takšen status. Sem pa prvoligaški nogomet v Kidričevem igral zaradi otrok v nogometni šoli, saj smo jim bili vzor. 

Otrokom je to veliko pomenilo, vedno sem jim delil drese in rokavice, ko je bilo to možno, saj se mi je to zdelo pomembno. Pred leti sem bil tudi sam v njihovem položaju in sem kot majhen opazoval člansko moštvo. 

Kot pravim, nisem prvi, verjetno niti ne zadnji, ki se mu je to zgodilo v Kidričevem, mislim pa, da to ni več vprašanje zame. Jaz sem svoje naredil, vsakomur lahko pogledam v obraz, nekdo iz kluba pa meni verjetno ne more.«

Če zaključiva s prijetnejšo temo, kaj pa je najlepši spomin, ki vas veže na Aluminij? Je to preboj v pokalni finale v sezoni 2017/18?

»Tudi to, smo pa bili takšna sredina, ki je bila hvaležna za vsako zmago in pozitiven rezultat, ko smo premagali najmočnejše prvoligaške ekipe, predvsem Maribor, Olimpijo ali Muro. Bilo je več lepih trenutkov.

Spomnim se, da prva prvoligaška sezona ni bila tako dobra, vendar smo se borili in grizli, v drugi nam je že steklo. Takrat je bil športni direktor Miran Lipovac, ki je prišel v slačilnico in nam dejal, da od nas ne zahteva, da smo najboljši prijatelji, moramo pa gojiti prijateljski odnos. 

Igralci v Aluminiju smo bili vselej močno povezani, vedno smo tvorili zdravo sredino, imeli smo dobre odnose. Zato bi kot najlepši spomin na prvoligaško obdobje v Kidričevem izpostavil prav to.«

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

pujca (nepreverjen)

Pri Muri rabijo še enga dobroga golmana.

Starejše novice