Medtem ko danes nekatere domove obiskujejo koledniki in zaključujejo praznični čas, se za pravoslavne vernike, ki zaradi julijanskega koledarja z božičem časovno zaostajajo 13 dni, s praznovanjem šele pričenjajo.
Pravoslavni verniki danes zaznamujejo badnji dan, ob koncu katerega bodo pričakali božič, dan Jezusovega rojstva. Pozno popoldne se bodo tako zbrali v cerkvah, od koder bodo domov tradicionalno odnesli hrastove veje oziroma badnjake in jih zažgali, ob polnoči pa se bodo udeležili še prazničnih maš, s katerimi bodo pričakali božič.
Običaj sežiganja oziroma polaganja badnjaka na ogenj naj bi izviral še od časov, ko so ljudje zaradi prevzema nove vere sežigali podobe starega boga. Ker jim naj bi bil poganski bog tako blizu, se običaj še danes oživlja na predbožični dan. Sežigu badnjaka pa je Cerkev dala nov pomen, čas posebej iskrenih in dobrih namer.
-
Slovenija | 0 komentarjevOd koledovanja nazaj k božiču, tokrat pravoslavnemu
Danes se zaključuje šesttedenski post
Na dan božiča se pravoslavni verniki, namesto z običajnim pozdravom, pozdravijo z »Hristos se rodi« in »Vaistinu se rodi«.
Pravoslavni verniki božič praznujejo pozneje od katoliških in evangeličanskih vernikov, saj še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim koledarjem zaostaja 13 dni. Božič tako praznujejo 7. januarja.
Na omenjeni praznik se pripravljajo s šesttedenskim postom, ki se končuje danes in je namenjen predvsem notranji pripravi na rojstvo odrešenika.
Namesto božičnega drevesa s suhim sadjem in bonboni tradicionalno krasijo badnjak, hrastovo vejo. Veliko starejših običajev pa se je že prilagodilo današnjemu načinu življenja.
-
Globalno | 0 komentarjevPravoslavni verniki vstopajo v novo leto nocoj
Istočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji, medtem ko so grška, rounska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve sprejele novi pravoslavni koledar (Milankovićev koledar), ki je enak gregorjanskemu.
Katoličani in evangeličani danes obeležujejo praznik svetih treh kraljev
Katoličani in evangeličani danes obeležujejo praznik svetih treh kraljev. Spominjajo prihoda kraljevih odposlancev, ki so prišli v Betlehem preverit, ali se je na božič res rodil odrešenik.
Sveti trije kralji so bili neobičajni tujci, ki so po krščanski zgodbi prišli, da bi se poklonili novorojenemu Jezusu. Imenovali so se Boltežar, Miha in Gašper. Ko so Jezusa našli, so mu darovali sveto kadilo, zlato in plemenito miro. S tem praznikom se končujejo božični običaji.
