Ob obalah Hrvaške v zadnjih tednih opažajo povečano število strupenih rib, ki s svojimi ostrimi iglicami povzročajo hude bolečine, otekline in celo paralizo. V torek so nanjo naleteli tudi na Korčuli.
V zadnjih tednih so na Hrvaškem zabeležili zaskrbljujoč porast števila strupenih rib rdečemorska plamenka (Pterois miles) v Jadranskem morju, kar vzbuja skrb med lokalnimi strokovnjaki, okoljevarstveniki in tudi kopalci.
Letos so jo večkrat opazili v južnem delu Jadrana, v torek pa so jo ulovili tudi blizu Račišća na Korčuli, je sporočil Hrvaški inštitut za oceanografijo in ribištvo.
»To vrsto rib so v Jadranskem morju prvič opazili leta 2019, najseverneje pa so jo našli pri Visu leta 2021. Glede na dinamiko širjenja in trende širjenja toploljubnih vrst, povezanih s segrevanjem morja, je pričakovati, da se bodo pojavljale vse pogosteje,« je v sredo sporočil hrvaški inštitut za oceanografijo in ribištvo na družbenem omrežju Facebook.
Na inštitutu so še zapisali, da je rdečemorsko plamenko pogosto mogoče opaziti v bližini podvodnih grebenov in v manjših globinah, ki so dostopne podvodnim ribičem in rekreativnim potapljačem.
Stik z ribo lahko povzroči celo paralizo
Rdečemorska plamenka, znana po svojih barvitih peresastih plavutih, predstavlja potencialno nevarnost tako za lokalni morski ekosistem kot za ljudi.
Gre za strupeno ribo, ki izvira iz tropskih voda Indijskega in Tihega oceana. Rdečemorska plamenka je znana po svoji lepoti in barvitosti, a hkrati po svoji strupenosti. Njene plavuti, prekrite s številnimi ostrimi iglicami, namreč skrivajo nevarne žleze, ki izločajo strup.
Stik z njo lahko povzroči hude bolečine, otekline, slabost in celo paralizo. Kljub svoji lepoti je postala invazivna vrsta v nekaterih delih Sredozemskega morja, vključno z Jadranskim morjem.
Njeno širjenje posledica več dejavnikov
Rdečemorska plamenka zaradi svojega širjenja postaja osrednja točka pozornosti. Medtem ko je bila rdečemorska plamenka v Jadranskem morju prej redka in videna le občasno, se zdaj soočamo z izrazitim porastom njene prisotnosti.
Strokovnjaki ugotavljajo, da bi to lahko bilo posledica več dejavnikov, med katerimi so lahko spremembe v temperaturi vode, povečana prisotnost invazivnih vrst in splošne spremembe v ekosistemih Jadranskega morja.
Zato nadaljujejo s preučevanjem vpliva rdečemorskih plamenk na morski ekosistem ter raziskujejo možne načine za obvladovanje te problematike in zaščito naravnega bogastva Jadranskega morja.