25. november že dobrih 40 let velja za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Določila ga je Organizacija združenih narodov, namen pa je opominjanje vseh ljudi, da so razne oblike nasilja nad ženskami še vedno prisotne ter da se o tem moramo pogovarjati.
Datum je bil določen v spomin na sestre Mirabal, ki so bile leta 1960 umorjene po naročilu takratnega diktatorja Dominikanske republike – Rafaela Trujilla.
Na predvečer mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami smo si ogledali kratek animiran film z naslovom Steakhouse, skozi katerega režiserka Špela Čadež prikazuje primer psihičnega nasilja za štirimi stenami.
Psihično nasilje po navadi ostaja skrito
Film opozarja na aktualne družinske problematike s preprosto zgodbo, katere glavna lika sta Franc in Liza. Franc doma pripravlja zrezek, medtem ko Liza hiti domov, saj so ji v službi pripravili rojstnodnevno presenečenje in gre zato domov kasneje kot običajno.
Franc zrezek peče vse do njenega prihoda, zato jo pričaka popolnoma zadimljeno stanovanje. Mož ji postreže zažgan, črn in trd zrezek.
Režiserka poudarja, da psihično nasilje navadno ostaja skrito, na plano pa pride le v najstrašnejši obliki in ne pušča modric, zlomljenih kosti ali krvi, temveč zlomljene duše. S filmom Steakhouse želi gledalca potopiti v vzdušje zaprtega stanovanja, neizgovorjenih besed in nenehnega strahu.
Špela Čadež se je poslužila multiplan kolažne animacijske tehnike, s katero ustvarja iluzijo prostora in hipnotične prehode med njimi. Meni, da ji animacija omogoča pripovedovanje zgodbe na edinstven način, ki se gledalca dotakne na posebni ravni. Za film je režiserka letos prejela tudi nagrado Prešernovega sklada.
Po kratkem, a ganljivem filmu smo prisluhnili pogovoru Nine Koštomaj iz društva Ars Vitae, Ireni Toš Koren z Inštituta za družinsko in sistemsko psihoterapijo, Valerije Ilešič Toš in Jelke Ljubec iz Centra za socialno delo Spodnje Podravje ter Glorjane Veber, raziskovalke duhovnosti in pesnice.
Koštomaj, ki opravlja delo terapevtke ugotavlja, da so mladi vse bolj informirani in poudarja, da se premalo ukvarja s povzročitelji nasilja.
Irena Toš Koren dodaja, da zametki nasilnega vedenja nastanejo že v razvoju – temu pravimo generacijske travme, ki se prenašajo naprej preko otrok. Tako se lahko razvijemo v žrtve ali storilce nasilja.
Jelka Ljubec, delavka na centru za socialno delo, poudarja, da je napredek povzročitelja popolnoma odvisen od njegove dobre volje, saj mu strokovnjaki ne morajo pomagati, če on pomoči ne sprejema.
Dodaja še, da je ženska na centru za socialno delo vedno sprejeta in slišana – Ljubec žrtvam nasilja v imenu celotnega centra za socialno delo sporoča: »Jaz sem z vami in z vami bom, dokler me boste potrebovali.«
Pesnica in raziskovalka duhovnosti, Glorjana Veber, opozarja tudi na razne »duhovne guruje«, ki se pretvarjajo, da so prijazni, a se jim v resnici gre le za zaslužek.
Žrtev lahko postane tudi odvisna od psihoterapevta ali psihologa, zato se moramo več pogovarjati o tehnikah, ki so brezplačne in jih lahko izvajamo sami doma – z njimi bi opazovali svoje vedenje, svoja čustva in krepili svojo auro.
Vsi sodelujoči še enkrat pozivajo, da se o nasilju pogovarjamo, saj se zanj pogosto izve zelo pozno, v že kritični fazi. Konec koncev gre za temo, ki se ji moramo posvečati in biti nanjo pozorni na dnevni ravni – danes je pa dan, da vsak sebe to opomni.
Starejše novice
