Foto: Janez Klenovšek
Vid Turica je kitarist, basist, producent - splošno glasbenik. Njegov namen je služiti glasbi. Vso kreativnost vlaga v svoje delo. Vsaki pesmi se posveti posebej in doda tisto, kar ta potrebuje. Ne izpostavlja sebe, temveč dela za dobrobit izdelka.

Glasbenik Vid Turica glasbo vidi kot skupek vseh lastnosti. Ne izpostavlja virtuoznosti posameznika, temveč končen izdelek.

»Glasba je kot mozaik. Sestavljena je iz ogromno majhnih delcev. V bistvu je kot kuhanje; ne začiniš preveč in ne premalo. Dodaš samo začimbe, ki so primerne za posamezne jedi. Ne soliš vsake stvari samo zato, ker je to glavna začimba,« primerja Vid, ki bi ga lahko označili za skupni člen glasbenega žarišča v Mariboru.

Glasbeni začetki

Turica je svojo glasbeno pot začel pri štirih letih. Starša sta profesionalna glasbenika, profesorja violine, zato je ta poteza bila logična.

»Ko sem prvič prijel violino, sem jo obrnil,kot bi igral kitaro. Kljub očitnim znakom sem do 12. leta moral vztrajati pri violini. Ker pesmi, ki sem jih poslušal, ni bilo mogoče izvajati z violino, sem starše prepričal, da sem začel igrati kitaro,« se spominja. 

Po končani nižji glasbeni šoli je ugotovil, da se želi z glasbo ukvarjati celo življenje: »Kreativnost je zame smisel življenja. To je tisto, kar me na koncu dneva osreči. Vse, kar ostane za nami, je to, kar ustvarimo, in tako probam tudi živeti. Vsak dan poskušam izkoristiti do maksimuma in pustiti nekaj za sabo. Tako se počutim bogatejšega.« 

Za mnoge izkoriščanje dneva pomeni uživanje v soncu, naravi, družbi z najbližjimi, zabava. Za Vida je užitek, ko je kreativen, ko ustvarja glasbo. Največje zadovoljstvo mu predstavlja končan izdelek.

Foto: Marko Alpner

Končal je Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Grazu, smer klasična kitara. Kmalu je ugotovil, da ga perfekcija klasične glasbe ovira pri kreativnosti.

»Zaradi perfekcije, ki jo prinaša profesionalni nivo klasične glasbe, sem se preveč fokusiral na malenkosti in zanemaril večjo sliko ter osnovno načelo, željo po ustvarjanju. In kot pravim, glasba ni egotrip, moja perfekcija in virtuoznost, ampak je širši pojem. Moj cilj ni, da se izražam samo kot solist in delam na popolni interpretaciji. Temveč, da ustvarim nekaj iskrenega, v izdelek pretolmačim čustva, misli, izkušnje,« pripoveduje.

Njegova spretnost je ustvariti celoto

»Nikoli se nisem imel za ful dobrega kitarista in basista. Moja spretnost je združiti razne glasbene elemente v neko podobo. Mislim, da je to moj glavni smisel. Seveda, zelo uživam tudi ob igranju in improvizaciji. Še zmeraj delam na svojih izvajalskih sposobnostih, vendar so bolj momentarni užitki kot nekaj, na kar bi bil resnično ponosen. Veliko več mi pomeni končana pesem,« prizna Vid.

Vid sicer igra z glasbeniki, kot so Emkej, Maja Keuc, Hauptman, Icotovi zobi, Leopold I., Beatpolar in drugimi.

Foto: Marko Alpner

Kreativnost je del njega

Vid pravi, da je kreativnost v njem, je nekaj, s čimer se je nabrž rodil. Že v prvem razredu je sestavljal rime, zmeraj je rad pisal eseje: »Mislim, da kreativnost izhaja iz mene, da takšen pač sem. Že kot majhen sem bil dober v sestavljanju delčkov v logično celoto. To me je zmeraj zanimalo in mi predstavljalo izziv.«

Glasbeniki so različni. Nekateri vlagajo ves trud v popolno izvedbo in lastno virtuoznost, spet drugi blestijo v ustvarjanju. In Vid pravi, da bi svoj čas vsekakor raje vložil v ustvarjanje, kakor v izvajanje. 

»Ves čas sem bil zelo širokogled. Poslušal sem vse zvrsti glasbe, od rocka in metala do hiphopa in popa, seveda, pa sta name vso pot močno vplivala jazz in klasična glasba. Zmeraj sem vse igral in kombiniral, zakaj bi moralo biti življenje črno ali belo?«

Vid Turica

Producent Vid Turica

Vid se s produciranjem ukvarja že od osnovne šole.

»Sošolec mi je posodil sintisajzer, ki je imel ritem mašino. Zraven tega ritma sem igral na kitaro in oboje posnel na kasetofon. Posneto kaseto sem vzel ven in jo predvajal v drugem kasetofonu, v prvi kasetofon pa sem dal novo kaseto. Na to novo kaseto sem posnel prejšnji posnetek z dodatki, z drugo linijo kitare in podobno. Kasete sem presnel tolikokrat, da sem dobil končni izdelek. Moj prvi multitrack recording. Kasneje, ko sem dobil računalnik in začel snemati s programi, so se mi odprle nove dimenzije,« se spominja.

Janez Klenovšek

Resneje se je s produkcijo začel ukvarjati čisto spontano. Zmeraj je rad pomagal pri aranžmajih in snemanjih vseh projektov, kjer je sodeloval kot instrumentalist.

Zaradi potreb po ugodno dostopnih posnetkih je uporabil informacije in opremo, ki je bila na voljo in se začel resneje izobraževati v smeri produkcije. 

Večino znanja je pridobil na spletu

Pravi, da se danes lahko vse naučimo preko spleta.

»Je pa res, da so v učbenikih zložena dejstva, ki jih je nekdo pripravil. Internet je morje informacij, v katerem moraš sam izluščiti bistvo in uporabiti lasten filter, da najdeš znanje, ki ga potrebuješ. Če si fokusiran in če imaš motivacijo, se vse da,« spodbudi Vid.

Odskočna deska

Prvi stik s resnim studijskim okoljem je dobil v Glasu Podzemlja. Tam mu je veliko pomagal Andrej Korelič, kasneje pa se je načrtno izobraževal pri Danilu Ženku, s katerim še zdaj sodelujeta.

»Nabiral sem izkušnje in se izobraževal. Glavni premik v moji karieri je bil glasbenik Hauptman. V studiu Glas podzemlja smo pod mojim okriljem posneli njegov prvi komad in zmagali na Popevki tedna na Valu 202. Takrat se mi je posvetilo, da je moja strast do glasbene produkcije morda vseeno lahko več kot hobi. Rabil sem neko priznanje, spodbudo od drugih, saj sem zelo samokritičen. Izpolnil sem del sanj in prišel do svojega studia v katerem sedim po 12 ur na dan. Vsak dan delam in vsak dan se naučim ogromno novega. Mislim, da sem vedno boljši,« opaža.

Foto: Marko Alpner

Talenti Maribora

Vid je sodeloval z različnimi mariborskimi glasbeniki, tudi z imeni, kot so 3:rma, Blaž Švagan in Jonathan Hoard, Taja Božič, Marko Zaletelj, Freekind in mnogimi drugimi. 

V glasbeniku prepozna kvalitete in jih izpostavi

Pravi, da je v Mariboru ogromno talentov in njegov cilj je, da jim pomaga, jih spodbudi.

»Ogromno je dobrih glasbenikov, ampak mislim, da mnogim manjka ravno to, kar jim lahko ponudim. Ta organizacija, da njihove ideje povežem v logično celoto, ki jo bodo tudi drugi razumeli in se lažje poistovetili. Da se nekaj dokonča! Da ne ostane pri noro dobrem 'jammu', temveč da se fantastične ideje povežejo v dober izdelek,« pravi.

Foto: Katja Jakus

»Res sem vesel, da se Maribor prebuja, ker je dolga leta vladala miselnost, da je vse na ljubljanski strani. In mislim, da to ne bi smelo biti povezano z regijo. Zdi se mi, da smo vsi velikokrat v melanholičnem vzdušju - da se v Mariboru nič ne dogaja, da imamo manj možnosti. Dostikrat pa moramo potrkati na svoja vrata in se vprašati zakaj razmišljamo o tem, česar nimamo, namesto da bi nekaj naredili iz tega, kar imamo tukaj in zdaj.«

Vid Turica

Vidov cilj je izpostaviti kvalitete in potenciale vsakega posameznika, ga motivirati in usmerjati na poti do najboljšega možnega izdelka.

»Ko glasbenik pride do mene, se najprej pretvarjam, da sem psiholog. Želim ga spoznati, odkriti njegove vrednote, cilje, ambicije. Potem želim najti kvalitete glasbenika in jih umestiti v glasbo ter vse skupaj zapakirati v izdelek, ki bo glasbenika izrazil z njegovimi najboljšimi lastnostmi,« pravi.

Zraven sodijo še seveda aranžmaji, dodajanje instrumentov, efektov, raznih napetosti, dinamike in tudi menedžersko razmišljanje. 

»Treba je sprejeti kompromis med tem, koliko ustvariš kot umetnik in kdo bo tvojo umetnost poslušal. Da lahko živimo za glasbo, je od glasbe treba tudi živeti, vsaj preživeti,« pojasni Turica.

Raje bi motiviral kot kritiziral

Delo producenta je predvsem usmerjanje glasbenika in izpopolnjevanje njegovega izdelka. Producent je tisti, ki motivira, usmerja in poda prave besede v pravem trenutku.

»To je sigurno povezano s pedagoško prakso. Kot profesor kitare sem skozi učenje otrok in mladostnikov moral najti veliko metafor in jih motivirati na vse možne načine. Da so imeli veselje, motivacijo, da niso bili užaljeni ali se počutili napadeno. Če nekdo pride v studio in ga začnem kritizirati, lahko hitro zablokira in se zapre vase, nastopi še slabše. Doseči želim popolno nasprotje. Potrebno je najti prave besede, omogočiti umetniku varno okolje za izražanje in jih spodbuditi. In tako nakazati smer, v katero mora izdelek. Nivo potrpljena in živcev je bistven. Še posebej na dolgih snemanjih, ki trajajo 12 ur in več. Skozi prakso sem to kar dobro natreniral, ker brez tega ne gre. Nikoli nočem biti tisti, ki bi druge spravljal v slabo situacijo. Veliko raje motiviram kot kritiziram,« dodaja.

Foto: Danilo Ženko

Zaslužek ni bistvo

Nikoli ne dela projekta samo zaradi zaslužka. Z vsakim projektom se mora vsaj malo poistovetiti: »Če bi želel delati izključno za denar, bi delal kaj drugega. Seveda, v enih projektih uživam bolj in v drugih manj. Z nekaterimi artisti se bolj povežem, pri drugih cenim kreativne razlike. Včasih ima glasba več prostora za izražanje samega sebe in lahko pustim svoj pečat. Spet drugič poskušam skladbo le dodelati, spolirati, vnesti minimalne spremembe, ki avtorju pomagajo zablesteti in čim manj vplivati na končen izdelek.«

Življenski cilj je ustvarjati glasbo

Glavna Vidova želja je, da bi lahko vsak dan brezskrbno ustvarjal glasbo.

»Moj življenjski cilj ni uspeh, slava in odobravanje drugih, ampak občutek in zadovoljstvo na koncu dneva. Da imam vsak teden za sabo nov izdelek in sem zmeraj ponosen na rezultat svojega dela, na svojo kreativnost. To je tisti občutek,« pravi.

Seveda si Vid tako kot vsak glasbenik želi, da bi z ustvarjanjem financiral svoje življenje.

Foto: Danilo Ženko

Bejsmen Studio  

Studio za glasbeno produkcijo je v lasti Vidovega mentorja, sodelavca in prijatelja Danila Ženka: »Danilo mi je s tem, ko mi je oddal del studia, omogočil začetek profesionalne kariere glasbenega producenta.«  

Prostor, skrit pod površjem Pobrežja, ima sedem studijskih sob, od tega štiri snemalne in tri montažne. V prihodnosti bi ga radi preoblikovali v 'glasbeno fabriko'.

»Glasbenikom bi dali možnost, da skupaj kreiramo nove stvari. To pomeni, da delujemo kot skupina avtorjev, instrumentalistov, aranžerjev, producentov, glasbenikov v vseh pogledih. Da ustvarjamo glasbo, ne samo zajemamo zvok. Želimo zagotoviti ekipo, ki bo proizvedla komad od začetka, do konca. Tako bi pomagali glasbenikom, ki imajo talent, manjka pa jim vizija do končnega izdelka. Hkrati bi omogočili delo mnogim profesionalcem, katerih kvaliteta zaenkrat presega povpraševanje,« zaključi Vid.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice