Anamarija Lozinšek je 17-letna dijakinja, pobudnica akcije zbiranje potrebščin za ukrajinske ženske in otroke.
Povezala je športnike in korante, skupaj so organizirali dogodek in zbrali potrebščine za mame in otroke iz Ukrajine, ki začasno prebivajo v Hostlu Ormož.
Anamarija za Ptujinfo pravi, da so v sklopu akcije na Grajeni uspeli zbrati za cel kombi nujno potrebnih reči.
Od ideje pa do zagona akcije
Kot nam zaupa, je šola dijakom ponudila priložnost za prostovoljno delo z ukrajinskimi otroki. Tako je bila najprej vključena v prostovoljno delo na ormoški gimnaziji, kjer so imeli delavnice za ukrajinske otroke.
»O tem smo se pogovarjali tudi s starši in prišli na idejo, da bi organizirali zbiralno akcijo za vse begunce, ki so prišli iz Ukrajine,« pripoveduje Anamarija.
Sledilo je povezovanje, koranti in športniki so si segli v roke in zagnali akcijo zbiranja potrebščin.
Tudi v ormoški osnovni šoli več otrok iz Ukrajine
Aleksander Šterman, ravnatelj Osnovne šole Ormož, je za Ptujinfo nedavno dejal, da se prvič soočajo s tako visokim številom vpisa tujih učencev, zato vključevanje ni enostavno.
Dodal je tudi, da so učenci empatični in pripravljeni pomagati. Med seboj se pogovarjajo, delijo zgodbe, vse to s pomočjo prevajalnika na telefonu.
»Sprejem je bil pozitiven. Takoj so tudi ponudili pomoč v obliki materialnih dobrin in pomoči pri pouku,« je za Ptujinfo nedavno dejal ravnatelj.
Slovenske besede spoznavali s pomočjo igre spomina
Z otroci, ki obiskujejo ormoško osnovno šolo, pa je kot prostovoljka sodelovala tudi Anamarija. Z njimi so sodelovale dijakinje 2. letnika predšolske vzgoje. Dijakinje delujejo pod mentorstvom profesorice Renate Bezjak, Nino Miličić pa je povezal šolo z begunskimi otroki.
Zanje so pripravili igro spomina, pri kateri so spoznavali osnovne slovenske besede, stavke, te so poskušali prebrati.
Otroke so skozi igro spoznavali tudi s šolo, skušali so igrati na različne instrumente, prisluhnili pa so tudi šolskemu bendu.
»Poslušali smo tudi ukrajinsko glasbo, ki si so jo zaželeli otroci. Želeli smo, da bi se počutili sprejeto in čim bolj domače,« nadaljuje Anamarija.
Kaj jo žene biti prostovoljka?
A zakaj? Kaj jo pri mladih letih žene? Anamarija nam je zaupala, da že od malih nog rada pomaga drugim. Ni bilo prvič, da je priskočila na pomoč, delala je tudi kot prostovoljka v Karitasu.
»Vključila sem se v prostovoljstvo, ker menim, da si je v življenju potrebno pomagati, ker nikoli ne vemo, kdaj bomo mi potrebni pomoči.
Topla beseda in pomoč sočloveku je največ, kar lahko naredimo za lepši in mirnejši svet,« je jasna.
Starejše novice
