Gregorjevo je nekoč veljalo za prvi pomladni dan.
12. marec, ko praznujemo gregorjevo, je bil nekoč prvi spomladanski dan, saj je bila v 15. stoletju razlika med današnjim gregorijanskim in takrat veljavnim julijanskim koledarjem 9 dni.
Albin Gradišnik iz amaterske vremenske postaje Krčevina pri Vurbergu nam je povedal, da ima gregorjevo korenine v predkrščanski dobi praznovanja dajanja ognja v vodo (ugasnitev luči), ki simbolizira novo moč narave.
Zakaj je bila razlika med gregorijanskim in julijanskim koledarjem devet dni?
Starodavni astronomi so za tiste čase, zelo natančno opazovali in merili.
Duncan v svoji knjigi »Koledar: 5000 let naporov, da bi uskladili uro in nebo - in kaj se je zgodilo z manjkajočimi desetimi dnevi« opisuje, koliko astronomskega, trigonometričnega in matematičnega znanja ter naporov je bilo vloženega v koledar.
Že v rimskem koledarju, ki je bil pred julijanskim, je imel mesec marec (latinsko Martius) 31 dni.
Ime marec je dobil po bogu vojne in planetu v našem osončju Marsu, ki je bil zaščitnik Rimljanov in je simboliziral prebujeno moč narave, torej pomlad.
PREBERITE ŠE:
Gregorjevo kot začetek pomladi
Po julijanskem koledarju, po katerem je leto dolgo 365,25 dni, je vsako četrto leto prestopno leto, tako kot letošnje, ko je imel februar 29 dni.
Po gregorijanskem koledarju, ki je krajše le za stotinko dneva, torej 365,24 dni, pa ni vsako četrto leto prestopno leto. Razlika je majhna, vendar zelo pomembna za tistih devet dni, iz 15 stoletja, oziroma 13 dni, danes, v 21. stoletju.
Po julijanskem koledarju je prestopno vsako leto, ki je deljivo s 4, po gregorijanskem pa so iz tega pravila izvzeta leta, deljiva s sto, razen tistih, ki so hkrati deljiva tudi s 400.
Tako je bilo denimo 2000 prestopno leto, 1900 pa ne, čeprav sta obe deljivi s 4 in torej po julijanskem koledarju obe prestopni. Zaradi tega je prišlo do te razlike devet, oziroma 13 dni. To so astronomi opazili že v 15. stoletju, ko je bilo enakonočje že 12. marca (na gregorjevo) in ne 21. kot so določili leta 325.
Čeprav je od tega minilo že 6. stoletij, je gregorjevo med ljudmi še vedno močno zakoreninjeno kot začetek pomladi. Gradišnik pojasnjuje, da lahko tako tudi ostane, ker se danes ugotavlja, da tudi gregorijanski koledar ne sledi solarnemu letu.
Gregorijanski koledar je tako le boljši približek solarnemu letu, kot je bil julijanski, z izpustitvijo treh julijanskih prestopnih dni v vsakem 400. letu, kjer je povprečna dolžina leta 365,2425 srednjih Sončevih dni, z napako okoli 1. dneva vsakih 3300 let glede na srednje solarno leto.
Tako samo ena deset tisočinka dneva razlike (365,2424 dni) prinese en dan v 3300 letih.
Prvi pomladni dan in pomladansko enakonočje bo letos 20.3.2024 ob 4:06
Pomladansko enakonočje ali ekvinokcij je mejnik za astronomsko štetje let. Dan in noč naj bi bila ta dan enako dolga. To se v praksi ne zgodi. Sončni vzhod je dne 20. marca 2024 ob 5:58, zahod pa 18:12.
Dan je tako za 14 minut daljši od noči.
Sedaj lažje razumemo, zakaj je bilo potrebno 5000 let naporov, da sta se uskladila ura in nebo, o čemer je pisal Duncan, še pojasnjuje Gradišnik. Praznovanja gregorjevega, pomladanskega enakonočja in velike noči, ki bodo letos vsa v marcu, so dokaz za to.
