V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož leto 2021 ocenjujejo kot uspešno, tako po vsebinski kot po izvedbeni plati, tudi finančno so po besedah direktorja Aleksandra Lorenčiča poslovali pozitivno.

Kljub temu so epidemiološke razmere vplivale na delovanje Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, kar je bilo najbolj opazno pri obiskanosti, so podatki vendarle boljši kot leto prej.

Njihove muzejske zbirke je lani spet obiskalo več šolskih skupin, več je bilo tudi tujih obiskovalcev. Skupno je bilo pri njih skoraj 35.500 obiskovalcev, okoli 8000 več kot leta 2020, pri čemer jih je ptujski del obiskalo dobrih 30.500, ormoško enoto pa nekaj manj kot 5000 obiskovalcev.

Največ ljudi je obiskalo zbirke v Ptujskem gradu

Največ ljudi je obiskalo zbirke v Ptujskem gradu, skoraj 23.000, od tega je bilo približno 4000 tujih obiskovalcev. To pomeni skupaj dobrih 4000 več kot leto prej oziroma 1500 več tujcev. 

»To je še vedno precej manj kot pred izbruhom epidemije. Leta 2019 nas je obiskalo več kot 73.000 ljudi, zbirke v Ptujskem gradu pa si je ogledalo več kot 43.000 obiskovalcev, od tega 16.000 tujih,« je dejal Lorenčič.

Lani so dopolnili posamezne vsebinske sklope v sklopu zbirke historičnih glasbil, odmevne in dobro obiskane so bile tudi nove občasne razstave Spodnje Podravje, dežela kulinaričnih pregreh, 30 let Ptuja v Sloveniji in Ptujska pletarna. Omeniti velja tudi pester likovno-galerijski program v Miheličevi galeriji.

Pohvalijo se lahko tudi z izdajo obsežnega muzejskega zbornika, dveh vodnikov po muzejskih zbirkah, muzejskega koledarja in drugih publikacij, ki so spremljale posamezne razstave ter projekte, ob tem pa so pripravili številne bogate virtualne vsebine.

Nadaljevali so dejavnosti glede dopolnjevanja konservatorskega načrta za obnovo Ptujskega gradu, in sicer z dopolnitvijo tistega dela, kar zadeva severni in zahodni grajski stolp.

Ni še rešitve za primerno ureditev bogate arheološke zbirke

Še vedno pa niso uredili razmerij z občino Središče ob Dravi, ki je z letom 2019 prenehala plačevati finančni delež, ki bi ga morala po odloku o ustanovitvi zavoda. Po neuspešni mediaciji je bil neuspešen tudi nedavni poravnalni narok, zato se bo postopek aprila nadaljeval na ptujskem sodišču.

Za zdaj muzej po besedah Lorenčiča manjkajoči delež, gre za okoli 47.000 evrov v treh letih, krije iz lastnih virov.

Na Ptuju prav tako še ni rešitve za primerno ureditev bogate arheološke zbirke najstarejšega slovenskega mesta. Kot pravi direktor muzeja, je po več kot desetih letih jasno, da je bila deložacija zbirke iz dominikanskega samostana primer prakse, ki kaže, kakšne posledice lahko imajo nestrokovne odločitve.

Na območju nekdanje polnilnice na Muzejskem trgu je letos predvidena postavitev arheološkega depoja odprtega tipa. »Šlo bo za prikaz trenutno neustrezno hranjenih eksponatov - kamnitih rimskih, srednjeveških in novoveških spomenikov, ki ležijo tudi na prostem,« pravi Lorenčič, ki to vidi kot prvo fazo celostnega reševanja arheološke problematike.

Letos s pomembno obletnico

Pokrajinski muzej Ptuj Ormož letos obeležuje 40-letnico ustanovitve prvega restavratorsko-konservatorskega ateljeja za tekstil v Sloveniji. 

Z različnimi dogodki bodo predstavili vzroke in pobude za ustanovitev ateljeja, njegovo zgodovino in številne odmevne dosežke, prav tako bodo obiskovalcem približali različne ikonografske zgodbe, ki jih razkrivajo upodobitve na tapiserijah.

Z razstavo o veščinah in skrivnostih mojstrov in mojstric tkanja bodo na didaktičen način in z aktivno udeležbo obiskovalcev skušali približati zanimivo tematiko zgodovine nastanka tapiserij, uporabe različnih materialov in podobno. V projekt bodo vključili tudi pedagoški oziroma andragoški program.

Za letos med drugim napovedujejo še manjši lastni občasni razstavi Vojna in mir - arheološka izkopavanja na Panorami 2020 ter Zgodba o štirih damah - prazgodovina Spodnjega Podravja, ki bosta na ogled na Ptujskem grad ter projekta Virtualna razstava Po stekleni poti in Vitrina meseca.

V Salonu umetnosti, ki ga bodo z letošnjim letom namenili potrebam arheologije, nastaja stalna postavitev Antična religija v Petovioni. Nadaljevali bodo z lastnim galerijsko-razstaviščnim programom v Miheličevi galeriji, med drugim bodo s skupinsko likovno razstavo obeležili 50 let likovne sekcije Ptuj, s svojim opusom se bosta predstavila tudi akademska slikarja Polona Petek in Gregor Pratneker.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice