Mitja Vidovič po koncu mandata ostro: »Odločanje je temeljilo na osebnih zamerah«

Dogajanje na Osnovni šoli Hajdina je bilo v zadnjih letih večkrat v središču medijske pozornosti.

Spomladi 2024 so v javnost prišla anonimna pisma staršev, v katerih so ravnatelju Mitji Vidoviču očitali različne nepravilnosti pri vodenju šole. Vidovič je očitke zavrnil in jih označil za poskus diskreditacije.

Kmalu zatem je Večer poročal, da je sprva zasebna zgodba ravnatelja in njegove soproge, ki je prav tako zaposlena na šoli, prerasla v javna obračunavanja ter dodatno zaostrila razmere. Zaposleni so se na dogajanje odzvali z javnim zapisom na spletni strani šole, v katerem so zavrnili, kot so zapisali, zlonamerna in lažna podtikanja.

V istem obdobju so mediji poročali tudi o kraji osebnih fotografij z intimno vsebino. Razmere na šoli so opisovali kot izrazito polarizirane, Vidovič pa je tudi takrat vztrajal, da ni storil ničesar narobe.

Ob izteku njegovega mandata je sledil postopek izbire novega ravnatelja, ki ga prav tako niso spremljale mirne razmere. Kot smo poročali na Ptujinfo, so izbirni postopek zaznamovala tudi anonimna pisma z očitki o domnevnih pritiskih na posamezne deležnike, prvi razpis pa se je končal brez izbire, saj nobeden od treh prijavljenih kandidatov ni prejel zadostne podpore sveta zavoda.

Na ponovljeni razpis je prispelo kar devet prijav. Čeprav je Vidovič sprva napovedal, da se ne bo znova potegoval za položaj ravnatelja, si je pozneje premislil in oddal kandidaturo, vendar na koncu ni bil izbran.

Kot smo poročali, je svoje mnenje pred glasovanjem sveta zavoda podala tudi občina Hajdina. Občinski svet je na izredni seji 23. junija sprejel mnenje, da kandidatu Mitji Vidoviču ne izreka pozitivnega mnenja, podporo pa je izrazil vsem ostalim kandidatom, ki so izpolnjevali razpisne pogoje.

Na tajnem glasovanju je nato svet zavoda za novega ravnatelja imenoval Tomaža Klajdariča. Zanj je glasovalo šest članov sveta zavoda, kar je zadostovalo za imenovanje. Klajdarič je mandat nastopil danes, 1. julija 2026.

O dogajanju, očitkih, osebni plati zgodbe in zaključku svojega ravnateljskega mandata je Mitja Vidovič spregovoril tudi v nadaljevanju, v iskrenem pogovoru za Ptujinfo. 

Po izteku mandata na čelu Osnovne šole Hajdina se najbrž ozirate nazaj. Kako danes gledate na zadnje mesece dogajanja?

»Zadnji meseci so bili zahtevni in čustveno intenzivni, vendar ne morejo zasenčiti petih let dela, v katerih smo skupaj z zaposlenimi, učenci, starši in lokalno skupnostjo ustvarili številne pomembne zgodbe. Šolo smo razvojno usmerili, odprli vrata mednarodnemu sodelovanju, okrepili digitalno preobrazbo, razvijali kulturo sodelovanja in ustvarili številne priložnosti za otroke. To je tisto, kar bo ostalo.«

Izbiro novega ravnatelja so spremljale polemike, anonimke in številni odzivi v javnosti. Kako ste sami doživljali celoten postopek?

»Vsak postopek izbire ravnatelja bi moral temeljiti predvsem na strokovnosti, transparentnosti in spoštljivi komunikaciji. Žal je bilo v tem primeru veliko dogajanja tudi zunaj teh okvirjev. Kot človeku mi ni bilo lahko spremljati številnih anonimnih zapisov in različnih pritiskov, vendar sem se ves čas trudil ostati osredotočen na svoje delo in na dobro šole.«

Menite, da je bila razprava o vašem delu predvsem strokovna ali je po vašem mnenju prerasla v osebno obračunavanje? Zakaj?

»Vsaka kritika je dobrodošla, če temelji na dejstvih in je usmerjena v izboljšave. Žal sistem izbire ravnatelja v Sloveniji ne temelji na strokovnosti, doseganju ciljev, kazalnikov, ampak predvsem všečnosti staršem, lojalnosti politiki in predvsem neizstopanju iz povprečja. Pravzaprav strokovne razprave sploh ni bilo, oziroma sploh ni bilo nobene razprave. Odločanje je temeljilo na osebnih zamerah. To ni dobro ne za šolo, ne za otroke, ne za ljudi, ki v njej delajo. Še posebej v vzgoji in izobraževanju bi morali znati o različnih pogledih razpravljati spoštljivo.«

V javnosti so se pojavljale anonimke in različni očitki. Kako so vplivali na vas kot ravnatelja in kot človeka?

»Kot ravnatelj sem moral ostati miren in odgovoren, saj so zaposleni, učenci in starši od mene pričakovali stabilnost. Kot človek pa seveda nisem imun. Ni prijetno, ko se tvoje delo ocenjuje preko anonimnih zapisov, brez možnosti odprtega dialoga. Veliko oporo sem imel v družini, prijateljih in številnih sodelavcih, starših ter posameznikih, ki so mi izrazili podporo. Dokazoval sem se lahko le preko dobrega dela, ki pa ni bil kriterij za tisto skupino staršev, ki je odločala. Ta je bila že vnaprej določena, mnenja večine pa ni sprejemala.«

Občina Hajdina vam ni namenila pozitivnega mnenja. Kako ste razumeli takšno odločitev in ali ste kdaj dobili jasno pojasnilo, zakaj?

»Pravzaprav mi je občina dala pozitivno mnenje, najprej na prvem razpisu, potem še na drugem, šele zadnji dan pred glasovanjem, so mi odrekli podporo. Tisti dan so skupaj s starši pripravili srečanje za člane sveta zavoda, katerega namen je bil prepričati člane sveta zavoda, predstavnike šole, da bi glasovali proti meni, kar se je na koncu tudi delno zgodilo. Ta dan in tik pred glasovanjem so na naše člane, ki so imeli namen glasovati zame, saj je bilo takšno večinsko mnenje, izvajali neverjeten pritisk, da so se zlomile in so pred mano jokale.

Jasnih strokovnih razlogov, ki bi bili podprti z merljivimi rezultati mojega dela, nisem prejel. Pravzaprav sem ves čas svojega dela čutil podporo s strani lokalne skupnosti, prejemal sem številne pohvale. Žal mi je le, da župan ni zmogel toliko poguma, da bi me poklical in mi v obraz povedal, da je svoje mnenje spremenil in da ne želijo, da bi nadaljeval svoje delo. Takšno odločitev bi spoštoval in ne bi niti kandidiral ter s tem prihranil šoli in občini ves ta fiasko.

Prav tako je zanimivo, da me je predsednik Sveta zavoda, ki sem ga sam predlagal na to funkcijo, kot nekdanjega predsednika sveta staršev, s katerim sva odlično sodelovala, na koncu odrekel podporo. Nikoli mi ni zmogel povedati, kaj ga je odvrnilo od tega. Ves čas je preziral tiste starše, ki so delovali proti šoli, na koncu pa se z njimi povezal in me želel diskreditirati.«

Ste imeli v času postopka občutek, da gre za organiziran pritisk oziroma usklajeno delovanje proti vam? Če da, na čem temelji takšno prepričanje?

»Organizirano delovanje s strani staršev se je dogajalo že dve leti, počasi so iz sveta staršev izstopili vsi kompetentni člani, saj niso zdržali podle igre in nenehnih pritiskov. Zagotovo sem v določenih trenutkih dobil občutek, da prihaja tudi do usklajenega delovanja staršev in občine, predvsem zaradi sosledja nekaterih dogodkov in načina komunikacije. Ker pa določene okoliščine še preverjajo pristojni organi, bi bilo neodgovorno, da bi o tem dajal dokončne zaključke. Zaupam, da bodo postopki dali odgovore tam, kjer so potrebni.«

Po vašem mnenju – komu je najbolj ustrezala menjava vodstva šole?

»Na to vprašanje težko odgovorim. To bi bilo predvsem vprašanje za tiste, ki so sprejemali odločitve. Morda si kdo obeta osebne koristi, morda kdo politične. Kmalu bodo lokalne volitve. Verjamem, da bo do takrat jasno, ali si je kdo s tem kupil kak glas ali ga je izgubil. To ni več moja skrb. Jaz se ne grem umazane politike. Sam sem se vedno ukvarjal predvsem s tem, kako razvijati šolo in narediti največ za otroke, ne pa s tem, kdo ima od posameznih odločitev koristi.«

Kako osebno doživljate razplet? Je to za vas poraz, razočaranje ali preprosto konec enega poglavja?

»Nikakor tega ne doživljam kot poraz. Nimam razloga. To doživljam bolj kot odrešitev od neprijetnega doživljanja v zadnjem obdobju. Kot konec enega pomembnega življenjskega poglavja. Seveda bi si, brez takšnih pritiskov, želel nadaljevati delo, saj sem imel še kar nekaj načrtov. Sem pa imel že pripravljene tudi načrte za prihodnost, višje cilje. Ti so sedaj na vrsti nekoliko prej. Življenje vedno odpre druga vrata, ko se ti ena zaprejo. Na svojo pot gledam brez grenkobe. Odnašam ogromno izkušenj, znanja in lepih spominov. Prepričan sem, da tudi večina otrok, sodelavcev in staršev ceni, kar sem naredil zanje.«

Če bi lahko danes zavrteli čas nazaj, bi v celotnem postopku ali v času svojega mandata kaj naredili drugače?

»Vedno bi se našlo kaj, kar bi lahko naredil bolje. Morda bi več časa namenil pojasnjevanju posameznih odločitev in še intenzivnejši komunikaciji z vsemi deležniki. Sicer pa ostajam prepričan, da smo večino ključnih razvojnih odločitev sprejeli pravilno.«

Bi se, če bi imeli možnost, ponovno potegovali za mandat ravnatelja? Zakaj da ali zakaj ne?

»Ne. Ne zaradi situacije, ki se je zgodila. Bolj zaradi trenutnega stanja v šolstvu, ko je delo ravnatelja popolnoma podcenjeno, nespoštovano in razvrednoteno. Prav tako je količina dela in odgovornosti, ki mu pritiče, preobsežna za delo enega človeka. Ni naključje, da odhajajo številni ravnatelji. In ni naključje, da odhajajo predvsem tisti dobri. Soočajo se z izgorelostjo, utrujenostjo, brezupjem, saj morajo ves čas pluti proti toku. Ravnateljevanje zame nikoli ni bilo položaj, ampak poslanstvo. Verjamem pa, da lahko s svojim znanjem prispevam k razvoju slovenskega šolstva tudi na druge načine.«

V kakšnem stanju po vašem mnenju zapuščate Osnovno šolo Hajdina in kakšne izzive prepuščate svojemu nasledniku oziroma naslednici?

»Šolo zapuščam stabilno, razvojno usmerjeno in z dobro osnovo za prihodnost. V času mandata smo pridobili številne nacionalne in mednarodne projekte, razvili digitalno strategijo, okrepili mednarodno sodelovanje, prenovili učna okolja ter izboljšali pogoje za delo učencev in zaposlenih. Ustvarili smo učečo se skupnost, ki pa potrebuje nenehno podporo, da ostane v takšnem navdihu.

Pred novim vodstvom pa ostajajo pomembni izzivi. Ne bo lahko nadaljevati s takšnim tempom in zagotavljati finančno stabilnost, za tako ambiciozne načrte, ki smo jih zastavili. Nadaljevanje razvojnih projektov, ohranjanje kakovostnih odnosov ter priprava večjih investicij, ki jih šola potrebuje.«

Na kaj ste v svojem mandatu najbolj ponosni in po čem bi si želeli, da bi se vas zaposleni, učenci in starši spominjali?

»Najbolj sem ponosen na ljudi in na kulturo razvoja, ki smo jo skupaj ustvarili. Na učečo se skupnost, na vrednote, predvsem srčnost, ki smo jih razvijali, na vse projekte, digitalno preobrazbo, nove učne prostore, uspehe učencev, prostovoljstvo, kulturni preboj, povezovanje z lokalnim in širšim okoljem in predvsem na občutek, da smo otrokom odpirali nove priložnosti. 

Verjamem, da se me bo večina spominjala kot ravnatelja, ki je znal poslušati, spodbujati, povezovati in verjeti, da je mogoče stvari vedno narediti nekoliko bolje.«

Kakšni so vaši načrti po zaključku ravnateljskega mandata?

»Dogovarjam se za nadaljevanje dela izven javnega sektorja, torej v gospodarstvu, a ostajam povezan z izobraževanjem.

Nadaljeval bom tudi delo na mednarodnih projektih, razvoju vodstvenih kompetenc, digitalni preobrazbi šol ter strokovnem svetovanju. Doktorski študij strateškega komunikacijskega managementa želim povezati s praktičnimi rešitvami za šole in druge organizacije. Verjamem, da je pred menoj novo obdobje, v katerem bom svoje izkušnje lahko delil še širše.

Funkcije so začasne, vpliv, ki ga imamo na ljudi, pa ostane. Če sem v teh petih letih vsaj enemu otroku odprl novo priložnost, enemu učitelju olajšal delo ali prispeval k temu, da je bila Osnovna šola Hajdina boljša šola, potem je bil moj mandat vreden vsakega dne.«