Ali veste, kje bi v primeru vojnega stanja na Ptuju poiskali zaklonišče?
Zaklonišča, o katerih se v zadnjih dneh vse več govori v povezavi z rusko agresijo v Ukrajini, so namenjena zaščiti ljudi pred vojnimi in drugimi nevarnostmi.
V kakšnem stanju so zaklonišča na Ptuju in kje jih najdemo?
Pripravljena morajo biti v 24 urah
Glede na svojo trdnost so primerna tudi kot zasilno prebivališče neposredno po potresu, ko se tla še niso umirila, prav tako se po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje zaklonišča uporabljajo tudi za zaščito kulturne dediščine.
Tako se zaklonišča praviloma gradijo v sklopu objekta kot dvonamenski objekti, vendar kljub temu ne sme biti zmanjšana njihova zaščitna funkcija. Zaklonišča se morajo namreč ob pojavu nevarnosti v 24 urah pripraviti za njihov prvotni namen. Gre za namen tako imenovanega zaklanjanja.
Zaklanjanje - nasprotni zaščitni ukrep od evakuacije
Zaklanjanje je zaščitni ukrep, s katerim se na območju nesreče ali na ogroženem območju zavarujemo pred učinki nesreče. Je ravno nasprotni zaščitni ukrep od evakuacije, kjer se umaknemo izven območja nesreče ali ogroženega območja.
Zaklanjanje se lahko uporabi v miru ali v času vojne.
V miru lahko uporabimo zaklanjanje ob nesreči z nevarnimi snovmi, industrijski nesreči, ob jedrski ali drugi nesreči in tudi ob požaru. Kljub temu pa so zaklonišča primarno grajena za zaščito prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi, gre torej za zaklanjanje v vojnem času.
Poznamo več vrst zaklonišč
Zaklonišča delimo na zaklonišča osnovne ali dopolnilne zaščite, poleg tega pa poznamo tudi zaklonilnike.
Zaklonišča osnovne zaščite zagotavljajo zaščito pred mehanskim, radiacijskim, toplotnim ter kemičnim in biološkim učinkom. So funkcionalno zgrajeni prostori za sedemdnevno nepretrgano bivanje do 300 ljudi, po potrebi pa se gradijo tudi za več oseb.
Na drugi strani zaklonišča dopolnilne zaščite zagotavljajo zaščito pred ruševinami, pri čemer gre za prostore, ki nudijo le 24-urno nepretrgano bivanje za največ 50 ljudi.
Kot zadnji pa so tukaj še zaklonilniki. Gre za objekte, ki morajo vzdržati težo ruševin objekta in so primerni za 12-urno bivanje največ 50 ljudi. Zaklonilniki so lahko kletni ali rovni in so namenjeni zaščiti pred mehanskimi in toplotnimi učinki. Gre tako rekoč za preurejene kletne ali druge primerne prostore v objektih.
V državi 2244 zaklonišč
V Sloveniji zaklonišča gradimo od leta 1973. Število zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite v Sloveniji je po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje 2244, v katerih je skupaj 348.537 zakloniščnih mest.
Pri tem je večina zaklonišč v urbanih središčih. Tako se praviloma v Sloveniji gradijo zaklonišča v urbanih območjih z več kot 10.000 prebivalci.
Obveznost graditve je zavezujoča za zdravstvene, vzgojno varstvene, redno izobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, nacionalno televizijo in radio, javni potniški promet, pomembno energetsko industrijsko dejavnost za potrebe obrambe in delovanje državnih organov.
Za vse preostale objekte v teh naseljih velja ojačitev stropne konstrukcije nad kletjo.
Na Ptuju 24 zaklonišč
Na območju Mestne občine Ptuj imamo 24 zaklonišč, od tega je devet osnovne zaščite in pet dopolnilne zaščite.
V primeru katastrofe bi si lahko zavetje poiskalo štiri tisoč Ptujčanov in Ptujčank, kar pa ni dovolj za vse prebivalce mesta.
Na Ptuju pa javnih zaklonišč ni, pri tem pa na ptujski občini dodajajo, da s podatki o stanovanjskih in zakloniščih podjetij ne razpolagajo.
Med vsemi zaklonišči je na Ptuju največje tisto na Volkmerjevi cesti, v Šolskem centru Ptuj. Tam je prostora za 300 oseb. Na občini so dodali še, da lahko v primeru katastrofe zaklonišča na ljudi pripravijo v 48 urah.
