Metulji so pomembni indikatorji razmer in sprememb v naravi. Borovničev mnogook je najpomembnejša vrsta metulja na Pohorju, a monitoring te vrste metulja razkriva, da jih je vsako leto manj. Letos so našteli le 73 primerkov.
Borovničev mnogook, ki ga imenujemo tudi borovničeva bledica, je majhen metulj iz družine modrinov, ki ima na pohorskih planjah edino nahajališče v Sloveniji. A v zadnjih letih jih je vse manj. To potrjujejo tudi letošnji rezultati spremljanja populacije omenjene vrste metulja.
Biolog in nekdanji direktor mariborske enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave Matjaž Jež je povedal, da je po enajstih letih spremljanja borovničevega mnogooka na pohorskih planjah stanje zaskrbljujoče.
Cvetoči travniki in metulji so bili v preteklosti prava paša za oči, medtem ko danes postajajo vse večja redkost. Prav prisotnost metuljev nam veliko pove o razmerah v naravi.
Metulji pomembni indikatorji razmer in sprememb v naravi
Metulji nam veliko povedo o tem, kako bogata in pestra so naravna območja. »So odlična skupina za spremljanje stanja kopnih življenjskih okolij,« pojasnjuje Jež.
»Če na nekem območju ugotovimo veliko pestrost in številčnost metuljev potem nam to pove, da je celotna narava tega območja bogata, pestra in dobro ohranjena,« razlaga.
Metulji so pogosto vezani na značilna življenjska okolja, kot so suhi ali mokri travniki, barja, listnati gozdovi in visokogorske trate, prav tako se hitro odzovejo na spremembe okolja.
»Tako na primer se ob spremembi rabe travnika iz negnojenega dvokošnega v gnojeni peterokošni travnik že v naslednjem letu število vrst in primerkov metuljev drastično zmanjša,« dodaja Jež. Bolj občutljive vrste pa lahko celo izginejo.
Življenje metuljev je odvisno od cvetočih rastlin na planjah
Borovničev mnogook je doma je v Severni Evropi in Sibiriji, kjer živi v nižinskih barjih, v alpskem območju pa ga najdemo le v gorah, kjer ima ustrezni klimatski pas.
V Sloveniji ga najemo le na travnatih planjah zahodnega Pohorja, kjer živi od višine 1420 metrov navzgor.
Jež pojasnjuje, da lahko njegov življenjski krog pričnemo spremljati julija, ko samičke odlagajo jajčeca na borovničevje. »Tam se kmalu izležejo gosenice, ki se hranijo z listi borovnic. Mlade gosenice prezimijo in dorastejo spomladi naslednjega leta.« Takrat se zabubijo, nov rod metuljev pa se izleže v začetku julija.
»Življenje metuljev je odvisno od cvetočih rastlin na planjah, saj na njih sesajo medičino, ki jim daje energijo za vsakdanje aktivnosti in za zagotovitev novega zaroda,« dodaja biolog.
Borovničev mnogook ogrožena in zavarovana vrsta
Borovničev mnogook je ogrožena in zavarovana vrsta, zato že od leta 2012 Društvo narava Pohorja skrbno spremlja njegovo številčnost in razširjenost. Jež pojasnjuje, da za njegovo spremljanje uporabljajo metodo transektnega monitoringa s Pollardovo hojo. Kaj to pomeni?
»Na vseh šestih območjih pojavljanja metuljev smo določili poti, po katerih vsako leto štejemo metulje,« razlaga Jež, ki je tudi ustanovitelj Društva Narava Pohorja: »Opravimo po tri obhode v sezoni, upoštevamo pa najugodnejši rezultat. Na terenu beležimo tudi ostale vrste dnevnih metuljev ter stanje življenjskega okolja.«
Stanje borovničevega mnogooka na Pohorju se slabša
Letos so monitoring borovničevega mnogooka na pohorskih planjah izvedli že enajstič. V teh enajstih letih monitoringa se je številčnost borovničevega mnogooka hitro zmanjševala, skrčila pa se je tudi njegova razširjenost. Na območju Ostruščice metuljev že šest let niso opazili.
»Tudi letošnji rezultati so zaskrbljujoči saj smo na transektih našteli le 73 primerkov borovničevega mnogooka,« razlaga Jež: »V primerjavi z letom 2012, ko jih je bilo 326, je to res veliko zmanjšanje.«
»Tako ugotavljamo, da se nadaljuje trend strmega upadanja številčnosti te ogrožene vrste,« dodaja.
Krivo slabo upravljanje s travišči in podnebne spremembe
Kaj je glavni razlog upadanja populacije borovničevega mnogooka? Jež izpostavlja slabšanje življenjskega okolja. »To se kaže v tem, da se planje zaraščajo in da se ne opravlja košnja in paša na ustrezni način, na mnogih površinah pa se izvaja mulčenje, ki ima na borovničevje in travišča negativni vpliv,« pojasnjuje.
Dodaja, da beležimo v zadnjih letih ekstremne vremenske pojave, ki so verjetno posledica podnebnih sprememb. Tako so letos, po ugodnem majskem in junijskem vremenu, zabeležili prve primerke borovničevega mnogooka že 26. junija. V naslednjih dneh pa so jih opazovali na raznih lokacija v razmeroma visokem številu. Zato so pričakovali visoko številčnost primerkov.
»Žal pa je 4. julija zahodno Pohorje zajela huda nevihta s točo. Temu je sledila najprej daljša ohladitev, potem pa še ekstremni vročinski val,« razlaga biolog.
Vsi ti našteti pojavi so negativno vplivali na številčnost metuljev, tako da je bil letošnji rezultat ponovno zelo nizek.
Nekatere vzroke ogroženosti mogoče odpraviti
Kot pojasnjuje Jež, je mogoče tiste vzroke ogroženosti, ki so povezani s stanjem življenjskega okolja, hitro in učinkovito odpraviti: »Za to je potreben načrt naravovarstvenega upravljanja planj in njegovo dosledno izvajanje.«
Ovira za doseganje tega stanja je trenutno ta, da planje nimajo enotnega upravljavca, ki bi to lahko zagotavljal.
»Potencialni upravljalec tega območja je že dolgo načrtovani naravni park (Regijski park Pohorje), ki bi moral poskrbeti za ustrezno upravljanje vseh ogroženih in varovanih prvin naravne dediščine Pohorja,« razlaga Jež: »Ker je kritično ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na Pohorju kar nekaj, se z ustanovitvijo parka že zelo mudi.«
Po drugi strani je na vzroke ogroženosti, ki so povezani s podnebnimi spremembami, težje vplivati. »Vseeno pa mora država čim prej sprejeti in tudi izvajati ukrepe za blaženje posledic podnebnih sprememb skladno s cilji mednarodnih podnebnih sporazumov,« dodaja Jež.
Z ohranjanjem metuljev in drugih opraševalcev zagotavljamo lastno prehransko varnost
Ko govorimo o opraševalcih, navadno najprej pomislimo na medonosne čebele. Te so res pomembni opraševalci, a niso edini. »Domače čebele prispevajo kakih 20 odstotkov k vsemu opraševanju v naravi, za ostalih 80 odstotkov poskrbijo divji opraševalci,« pojasnjuje naš sogovornik.
Med njimi so na prvem mestu divje čebele, ki jih je v Sloveniji preko 500 vrst, potem čmrlji, ki jih je pri nas kakih 35 vrst, na tretjem mestu pa so že metulji s 3600 vrstami.
Uspešen ukrep za ohranjanje opraševalcev je ohranjanje cvetočih travnikov in njihovih bivališč. Jež pojasnjuje, da je razlog za zaskrbljenost v tem, da je 60 do 70 odstotkov pridelane hrane povezane z opraševalci: »Brez opraševalcev torej ni prehranske varnosti ne na globalni in ne na lokalni ravni.«
