Po poročanju Dnevnika je mariborsko višje sodišče zavrnilo tožbo Štajerke, ki je od moža zaradi varanja zahtevala 30.000 evrov odškodnine.
Tožnica je v sodnem postopku trdila, da je njen mož z varanjem in zavajanjem hudo posegel v njene osebnostne pravice ter povzročil duševne bolečine, ki so se kazale v obliki glavobolov, nespečnosti in slabega počutja.
Po njenih navedbah jo je mož najmanj dve leti varal z drugo žensko, ji lagal in jo zavajal, hkrati pa jo čustveno zlorabljal ter jo intimno zavračal zaradi njenega videza.
Vse to je vplivalo na njeno duševno in telesno stanje, zaradi česar je vložila tožbo in zahtevala odškodnino za nepremoženjsko škodo.
Nemoralno, a ne protipravno
Sodišče je njen zahtevek zavrnilo, saj je presodilo, da konflikti, čustvena prizadetost in nesoglasja v zakonskem življenju ne predstavljajo pravno priznane škode.
Pritožbeni senat je v sodbi zapisal, da je v partnerskih odnosih pričakovano določeno tveganje za čustvene posledice, ki pa same po sebi ne predstavljajo podlage za odškodninsko odgovornost.
Čeprav je bilo moževo ravnanje z vidika tožnice nemoralno, s pravnega vidika ni bilo protipravno.
Resni primeri in hujše kršitve
Sodniki so poudarili, da pravo priznava odškodnino za nepremoženjsko škodo le v primerih resnih in hujših kršitev osebnostnih pravic, kot so integriteta, čast ali dostojanstvo.
V tem primeru pa ravnanje toženca ni preseglo praga »običajnih življenjskih nevšečnosti«.
Tožba bot neutemeljena
Kot je zapisalo sodišče, so občutki razočaranja, jeze in prizadetosti pričakovane posledice razpada zakonske zveze, vendar tožnica ni dokazala, da bi bile njene duševne bolečine tako intenzivne, da bi bile pravno priznane kot nepremoženjska škoda.
Višje sodišče je v sodbi sklenilo, da v tem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za civilni delikt in da mož ni storil protipravnega dejanja, ki bi bilo podlaga za odškodnino.
Zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Starejše novice
