Slika je simbolična.
Vlada je sprejela predlog zakona o povračilu glob zaradi kršitve neustavnih covidnih odlokov.

Vlada je sprejela besedilo predloga zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi s prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi nalezljive bolezni covid-19.

Med drugim predvideva povrnitev plačanih oziroma izterjanih glob v postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na podlagah, za katere se je izkazalo, da so neskladne z ustavo.

»Vlada s tem zakonom izpolnjuje eno ključnih koalicijskih zavez,« je na novinarski konferenci po današnji seji vlade izpostavila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.

Po njenih besedah je eden od pomembnih korakov pri ponovni krepitvi zaupanja v pravno državo kot eno temeljnih ustavnih načel, »ki je bilo z uporabo pretirane in neustavne represije preko prekrškovnega prava v času epidemije covid-19 znatno načeto«.

Kot je spomnila, je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost več odločb zakona o nalezljivih boleznih in zakona o javnih zbiranjih, na podlagi katerih je prejšnja vlada sprejemala odloke, ki so predstavljali vsebinsko pravno podlago za prekrškovne postopke.

5,7 milijona evra izkupička na neustavnih pravnih podlagah

Predlagana ureditev temelji na analizi pravnih podlag, ki so bile uporabljene v prekrškovnih postopkih zaradi kršitev t. i. protikoronskih ukrepov.

V analiziranem obdobju od 7. marca 2020 do 30. maja 2022 je bilo na neustavnih pravnih podlagah uvedenih nekaj več kot 62.000 prekrškovnih postopkov, skupen znesek izrečenih glob je znašal okoli 5,7 milijona evrov.

Okoli 30 odstotkov oziroma nekaj več kot 1,7 milijona evrov je že bilo prostovoljno plačanih ali izterjanih, v prisilni izterjavi pa ostaja še približno 70 odstotkov vseh izrečenih glob v skupnem znesku skoraj štiri milijone evrov, je pojasnila ministrica.

Predlog zakona, ki ga vlada v državni zbor pošilja po rednem postopku, predvideva ustavitev vseh tekočih prekrškovnih postopkov ter postopkov glede opravljana dela v splošno korist in ustavitev postopkov glede izvrševanja nadomestnega zapora, pa tudi ustavitev postopkov prisilne izterjave globe in stroškov prekrškovnega postopka.

Povračilo glob in stroškov prekrškovnih postopkov

Prav tako je predvideno povračilo glob v celoti, stroškov prekrškovnih postopkov in stroškov prisilne izterjave ter odvzete premoženjske koristi.

Predlog zakona določa tudi izključitev prejetih sredstev iz dohodkov. To po besedah ministrice pomeni, da se prejeta sredstva ne bodo upoštevala pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, prav tako se od prejetih sredstev ne bo plačevalo dohodnine.

Predvidena je tudi sanacija pravnih posledic v zakonu zajetih prekrškov, in sicer avtomatični izbris podatkov iz evidenc prekrškovnih organov in evidence pravnomočnih odločb sodišč, v času od uveljavitve zakona do dejanskega izbrisa podatkov pa se ti podatki ne bodo vključevali v potrdila izdajanja iz prekrškovnih evidenc.

Osnovna vodila predlagane ureditve so vodenje postopkov po uradni dolžnosti, avtomatizem in predvsem čim manj birokratskih obremenitev za upravičence.

Sodelovanje upravičencev je tako predvideno zgolj tam, kjer je to nujno potrebno, denimo za sporočanje pravilnega plačilnega računa ter glede priglasitve bančnih stroškov, prisilne izterjave globe in stroškov postopka.

Pristojni prekrškovni organi bodo tako pripravili in upravičencu poslali informativni izračun o izplačilu globe in stroškov, zoper katerega bo imel upravičenec možnost ugovora, zoper odločbo o izplačilu pa bo upravičencem zagotovljena tudi možnost upravne pritožbe v roku 15 dni na pristojno ministrstvo.

Vlada se po besedah ministrice zaveda, da je bila vlada Janeza Janše ob uvajanju ukrepov soočena s precejšnjo mero negotovosti spričo vseh razsežnosti izbruha epidemije covida-19 in da je bilo treba hitro ukrepati.

S tem namenom slovenski ustavni red tudi omogoča, da izvršilna oblast izjemoma in začasno prevzame sprejemanje ukrepov, s katerimi se neposredno posega v svobodo gibanja ter pravico do zbiranja in združevanja, zato da bi zajezila širjenje nalezljive bolezni in tako učinkovito zavarovala druge človekove pravice, je opomnila.

»Vendar pa, in to je ključno, mora biti tako urejanje v skladu s temeljnimi postulati ustavnega reda in pravne države, kot so zakonitost, pravna varnost in predvidljivost pravnega reda. Kriza ne more in ne sme biti izgovor za njihovo spodkopavanje,« je sklenila.

Starejše novice