Državni sekretar Darij Krajčič je v četrtek z župani Ptujskega polja spregovoril o sistemu namakanja.
Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Darij Krajčič si je v četrtek na Ptuju ogledal črpališče namakalnega sistema Gorišnica, na temo namakanja pa se je sestal tudi z župani Ptujskega polja.
Pozval jih je k pripravi projektov, saj je namakanje z različnimi intervencijami zelo ugodno podprto tudi v novem strateškem načrtu skupne kmetijske politike.
Občina Gorišnica na področju namakanja primer dobre prakse
Krajčič se je na Ptuju srečal z vodstvom Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, kjer so mu predstavili kmetijstvo v regiji in izzive, s katerimi se trenutno soočajo.
Sledil je ogled črpališča namakalnega sistema Gorišnica in sestanek z župani Ptujskega in Dravskega polja na temo namakanja.
V občini Gorišnica ležijo namakalni sistemi Gorišnica - Moškanjci, Formin in Gajevci, ki lahko namakajo 1125 hektarjev kmetijskih površin. Občina Gorišnica je na področju namakanja primer dobre prakse, saj so z namakalnimi sistemi pokrite skoraj vse kmetijske površine, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Na srečanju z župani je državni sekretar poudaril, da je namakanje z različnimi intervencijami zelo ugodno podprto tudi v novem strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2028.
Župane je pozval, da skupaj z javno službo kmetijskega svetovanja in Skladom kmetijskih in gozdnih zemljiščih Republike Slovenije pristopijo k pripravi projektov namakanja, saj je namakanje eden izmed ključnih ukrepov na področju blaženja podnebnih sprememb.
Pogoji v teh občinah so idealni, saj je vode za potrebe namakanja v Dravskem kanalu dovolj na razpolago, so dodali na ministrstvu.
Krajčič si je ogledal tudi kmetiji Majerič in Pignar v občini Gorišnica. Kmetiji sodelujeta v projektu Evropskega inovativnega partnerstva z naslovom prilagoditev pridelave poljščin na klimatske spremembe in varovanje tal.
Glavni cilj projekta je ugotoviti primerno rabo tal ob brežinah vodotokov, da bi izboljšali stanje biodiverzitete ob vodotokih in skušali preprečiti neželeno onesnaževanje vodotokov zaradi kmetijstva.
Poleg tega želijo s pomočjo projekta ugotoviti ekonomiko namakanja pri posameznih kmetijskih kulturah, kot so na primer lucerna. Projekt se je začel izvajali junija lani, zaključil pa se bo junija leta 2025. Za njegovo izvedbo je bilo odobrenih nekaj manj kot 250.000 evrov sredstev.
Obisk so zaključili z ogledom projekta Integrirani projekt LIFE za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Ministrstvo za naravne vire in prostor je projekt začelo izvajati 5. septembra 2018, zaključilo pa ga bo konec leta 2026.
Njegov temeljni namen je, da v sodelovanju med različnimi sektorji in deležniki prispeva k izboljšanju upravljanja Nature 2000 v Sloveniji, so sklenili na ministrstvu.
