Slika je simbolična.
Gospodarski minister Matjaž Han je za sejo vlade na podlagi pozivov delodajalcev napovedal tudi pogovor o noveli zakona o evidencah, ki bi se morala začeti uporabljati v ponedeljek.

Strinja se, da je neživljenjska in jo velja zamrzniti. Na ministrstvu za delo dogajanja ne komentirajo, sindikati pa morebitni zamrznitvi novele ostro nasprotujejo.

Han je pred sejo vlade novinarjem potrdil, da bo danes zaradi številnih pripomb gospodarstva odprl vprašanje novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Glede na to, da je bila novela usklajena na Ekonomsko-socialnem svetu in sprejeta v državnem zboru, je ocenil, da »včasih pisana beseda /.../ v nekem zakonu še ne pomeni, da je življenjska in da je izvedljiva«.

Četudi je novela v veljavi že od 20. maja in so imeli delodajalci pol leta za priprave na spremembe, ki naj bi se začele uporabljati v ponedeljek, se mu razvoj dogodkov ne zdi nič posebnega. 

»Zakon gre v življenje in se vidi, da pač ne funkcionira in ga je treba spremeniti. Za to je politika,« je menil. »Jaz pri tem ne vidim nekih velikih političnih vprašanj,« je pristavil.

Sam se zavzema, da bi se politiki zdaj hitro dogovorili o spremembi člena, s katerim bi prestavili izvajanje novele, denimo za pol leta, v tem času pa pripravili »nek življenjski zapis«. Najslabše pa bi po njegovem bilo, da bi imeli izjeme od evidentiranja, saj da morajo biti pravila igre približno enaka za vse.

V zvezi z napovedano usmerjeno akcijo inšpektorata za delo, vezano na novo ureditev evidentiranja, je Han dejal, da na to ne more vplivali, saj gre za neodvisno institucijo.

Spletni portal N1 je sicer v sredo poročal, da naj bi se koalicija v torek dogovorila, da bo zakon o evidentiranju delovnega časa popravila, v tem času pa naj bi bila lahko novela zamrznjena. Inšpekcija naj do popravkov zakona ne bi izvajala nadzora nad izvajanjem novele.

Kmalu bomo vedeli več ...

Na ministrstvu za delo, ki je nosilec sprememb zakona, teh informacij ne komentirajo, STA pa je iz njihovih vrst neuradno izvedela, da ne držijo. Minister za delo Luka Mesec je sicer ob prihodu na sejo vlade za petek napovedal novinarsko konferenco na to temo.

Iz delodajalskih zbornic doslej resnejših pripomb v medijih ni bilo. So pa v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije danes pozvali k zamrznitvi novele, ker da je ne bo mogoče izvajati v praksi. Zatrdili so, da so spremembam nasprotovali že od samega začetka in s konkretnimi primeri opozarjali na njeno neživljenjskost.

»Zakon prinaša dodatno birokracijo, dodatne stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela, obenem pa ne prinaša nikakršnih zagotovil, da se zlorabe oz. kršitve ne bodo več dogajale,« je pojasnil predsednik OZS Blaž Cvar.

Medtem je sindikalna stran že na okopih. Kot so zapisali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), jih čudi »orkestrirano nasprotovanje« tik pred uveljavitvijo novele, ki je bila na ESS usklajena in potrjena že septembra lani. V tej luči ostro nasprotujejo »kakršnimkoli poskusom delodajalcev, ki bi pomenile 'zamrznitev' oziroma prestavitev uporabe novele«. Če bo vlada sledila pozivom, pa bo to po njihovem pomenilo uvajanje t. i. politike 'zamrzovanja' na področju temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do počitkov in odmorov na področju delovnih razmerij".

»Ponovno želimo zelo jasno spomniti, da je delovni čas v skladu z zakonom o delovnih razmerjih 40 ur in da je bilo evidence delovnega časa treba voditi tudi do sedaj. Spremembe v zakonu pomenijo zgolj to, da postane povsem jasno, koliko časa je delavec v resnici delal, kdaj je izrabil odmore in počitke, koliko je opravil nadurnega dela in ali dela v običajnem oziroma prerazporejenem delovnem času. Transparentnost torej, ki jo želimo vsi,« so še navedli v največji sindikalni centrali v državi.

Novela bi se morala po izteku polletnega prehodnega obdobja uporabljati v ponedeljek, predvideva pa beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.

Spremembe zakona sledijo dolgoletnim opozorilom inšpektorata za delo, da zakonodaja ne omogoča učinkovitega nadzora in kaznovanja kršiteljev, kršitve, vezane na delovni čas, odmore in počitke, pa so ene najpogostejših na področju delovnih razmerij. Vršilka dolžnosti glavne inšpektorice Katja Čoh Kragolnik je v torek napovedala usmerjeno akcijo nadzora, ki naj bi potekala še tudi v drugi polovici leta 2024.

Starejše novice