Dolgotrajni infrastrukturni projekti in vse večji razkorak med mestom in podeželjem odpirajo vprašanja o učinkovitosti razvoja.
Uredništvo Ptujinfo je v Hotelu Ptuj pripravilo predvolilni pogovor ob kavi s kandidati za poslance treh ptujskih volilnih okrajev.
Razprava o prihodnosti Ptuja je odprla štiri zelo konkretna vprašanja. V današnjem prispevku bolj podrobno izpostavljamo, saj so kandidatke povedale o ključnih infrastrukturnih projektih Ptuja in okolice ter o razvoju podeželja in decentralizaciji.
Na soočenje smo povabili kandidate političnih strank, nenačrtovano, a zanimivo in predvsem spodbudno za slovenski politični prostor so se odzvale same ženske:
- Lina Habjanič (Levica in Vesna),
- Tina Bregant (Nova Slovenija + SLS + Fokus),
- Metka Petek Uhan (Gibanje Svoboda),
- Vlasta Stojak (Socialni demokrati) in
- Nuša Vrabl Ferenčič (Demokrati Anžeta Logarja).
Infrastrukturni projekti na Ptuju in v njegovi okolici se vlečejo že vrsto let - od sanacije državnih cest do ureditve krožišča pri Minoritskem samostanu in dolgo pričakovane ptujske obvoznice. Ob tem se pojavljajo tudi vprašanja o kakovosti izvedbe nekaterih posegov, kot sta bila primera Osojnikove in Dornavske ceste.
Kandidatke smo zato vprašali, zakaj po njihovem mnenju prihaja do zamud, zakaj ima Ptuj pri državnih investicijah pogosto občutek zapostavljenosti ter kaj konkretno bi kot poslanke storile za pospešitev teh projektov.
Tudi Slovenskogoriška cesta potrebuje takojšnjo pozornost
Vrabl Ferenčič je ocenila, da imajo infrastrukturni projekti na Ptuju in v okolici »dolgo brado« ter da mesto že vrsto let ostaja na ravni dokumentacije, brez jasnega časovnega okvira za izvedbo. Ob tem je opozorila na tveganje, da bo razvoj obšel Ptuj, saj se hitra cesta proti Markovcem že približuje meji občine, medtem ko ptujska obvoznica, ki se načrtuje že od leta 1996, še vedno ni realizirana.
»Zdaj je sicer dokumentacija pripravljena, kdaj bo to izvedeno, pa ne vemo.«
Kot problematičen primer je izpostavila tudi projekt na Slovenskogoriški cesti, kjer se je po njenem mnenju gradnja v času aktualne vlade ustavila, čeprav gre za nevaren odsek s šolsko potjo, ki bi zahteval nujno ukrepanje. Kritična je bila tudi do ureditve krožišča pri Minoritskem samostanu in poudarila, da bo v napredek verjela šele, ko bo prišlo do dejanske izvedbe, ne le priprave dokumentacije.
Drugačne potovalne navade
Habjanič je izpostavila, da se je ob koncu mandata vendarle naredil premik pri ptujski obvoznici. »V Spuhlji se ljudem, moramo vedeti, posedajo parcele in izgubljajo vrednost, poleg tega pa je kvaliteta življenja na izrazito nizkem nivoju.«
Ob tem je opozorila, da problem infrastrukture ni le v zamudah, temveč tudi v zasnovi prometnih rešitev. Kritična je bila do ureditve krožišča pri Minoritskem samostanu, ki po njenem ni le estetsko neustrezno, temveč tudi prometno neučinkovito, saj bi bilo treba promet z Ormoške ceste razbremeniti z dodatnim pasom.
Širše je poudarila, da prometne težave na Ptuju izvirajo tudi iz slabe povezanosti z Mariborom, zlasti na železniškem področju ter iz izrazite odvisnosti od avtomobilov. Po njenem več avtomobilov pomeni več zastojev in posledično še več potrebe po vlaganjih v cestno infrastrukturo, namesto da bi del rešitev iskali tudi v javnem prevozu in drugačnih potovalnih navadah.
PREBERITE ŠE:
Regija potrebuje svojega ministra
Bregant je poudarila, da so se nekateri infrastrukturni projekti na območju Ptuja začeli v času prejšnje vlade, a po njenem mnenju v aktualnem mandatu niso bili dokončani oziroma so se ustavili. Ključno se ji zdi, da ima regija politično težo na državni ravni.
Ob tem je bila kritična do predvolilnih posegov v infrastrukturo: »To, da so ceste tik pred volitvami razkopane, češ da se nekaj dela, je najslabša popotnica tako glede kakovosti izvedbe kot tudi same izvedbe, in ljudje naj v tem primeru ne nasedajo.«
Opozorila je še na slabo stanje cest v Halozah, kjer po njenem številni odseki že dalj časa niso bili ustrezno obnovljeni. Pričakuje, da bo prihodnja vlada bolj razvojno usmerjena in da bo Ptuj ponovno dobil več pozornosti pri infrastrukturnih investicijah.
Projekti se premikajo naprej ...
Petek Uhan je poudarila, da je aktualna vlada prepoznala pomen vlaganj v infrastrukturo in da so se nekateri projekti že premaknili, čeprav priznava, da vse še ni bilo realizirano. Kot konkreten primer je navedla krožišče pri Minoritskem samostanu.
Zavrnila je očitke, da se na področju infrastrukture ni naredilo nič, in izpostavila več obnovljenih odsekov, med drugim cesto Kidričevo-Cirkovce ter projekt Ptuj-Lenart, ki pa se je ustavil pri Slovenskogoriški cesti.
»In to je tudi moja zaveza oziroma zaveza vlade, da bo uredila krožišče, ki je, popolnoma se strinjam, nevarno. Tam je vedno več prebivalcev in tudi v načrtu je, da se bo to krožišče uredilo.«
Pri ptujski obvoznici je poudarila, da projekt kljub dolgotrajnosti zdaj napreduje. Ob tem je opozorila na že zdaj nevzdržne prometne obremenitve na regionalnih cestah in ocenila, da bo dokončanje obvoznice nujno.
Poslovna cona je nujna, Ptuj izgublja investicije
Stojak je poudarila tudi odgovornost regije, ki se po njenih besedah predolgo ni znala poenotiti glede trase obvoznice. Ob tem je poudarila, da se projekt zdaj vendarle premika naprej z izbrano severno varianto, ter poudarila pomen sodelovanja med občinami, saj brez enotnega nastopa regija po njenem ne more biti uspešna pri pridobivanju državne podpore.
Kot razvojno priložnost je izpostavila še načrtovano poslovno cono pri Puhovem mostu, ki bi lahko imela regionalni ali celo nacionalni pomen, ter opozorila, da je Ptuj v preteklosti že izgubil investicije, prav zaradi pomanjkanja ustrezno urejenih gospodarskih površin.
»Mi smo z umeščanjem v prostor že zelo daleč, tako da moramo v naslednjem mandatu nekaj narediti, kajti Mestna občina Ptuj že ima seznam podjetij, ki ga stalno dopolnjuje. Interes podjetij je velik, da bi prišla v to cono. Tudi Palfinger je bil eden od njih in je šel v Ormož, ker je imel Ormož poslovno cono prej urejeno,« je dejala.
Vprašanje razmerja med razvojem in varovanjem prostora
Habjanič je opozorila, da mora biti umeščanje infrastrukture premišljeno, saj lahko nepremišljeni posegi prinesejo dolgoročne negativne posledice. Kot primer je navedla širjenje trgovskih centrov ob mestnem jedru, ki je po njenem prispevalo k praznjenju starega mestnega jedra, zato poziva k večji previdnosti pri posegih v prostor z vidika narave in kulturne dediščine.
Bregant se je strinjala, da sta varovanje naravne in kulturne dediščine pomembna, vendar je poudarila, da je treba hkrati upoštevati tudi potrebe prebivalcev. Po njenem je ključno iskati ravnotežje med omejitvami, ki jih prinašajo okoljske politike, in kakovostjo življenja ljudi.
Vrabl Ferenčič je izpostavila pomen gospodarstva in delovnih mest, ki jih vidi kot temelj razvoja. Ob tem je opozorila, da narava sama po sebi ne zadošča, če regija nima gospodarske osnove, ter dodala, da bi morali poiskati načine, kako hkrati razvijati trgovske centre in oživljati mestno jedro.
Petek Uhan pa je poudarila zgodovinsko povezanost infrastrukture in razvoja ter opozorila, da je Ptuj v preteklosti že izgubljal razvojne priložnosti zaradi prometne odrezanosti. Izpostavila je nujnost razvoja infrastrukture za prihod investicij.
Kaj pa razvoj podeželja?
Vprašanje razvoja podeželja postaja eno ključnih razvojnih vprašanj države, zlasti v luči vse večje centralizacije in odhajanja prebivalcev iz manjših krajev. Zapiranje storitev, težji dostop do bivanja in pomanjkanje priložnosti za delo so le nekateri izzivi, s katerimi se sooča podeželje. Kandidatke smo zato vprašali, kako vidijo prihodnost razvoja podeželja, kakšno vlogo ima pri tem država in kaj konkretno nameravajo storiti za bolj enakomeren regionalni razvoj.
Stojak je poudarila: »V tem mandatu smo sprejeli novelo zakona o skladnem regionalnem razvoju in Strategijo regionalnega razvoja, ki bo bistveno spremenila financiranje regij ter ohranjanje življenja in dela na podeželju. Naš fokus v tej smeri je bil, da imajo ljudje možnost živeti in delati v radiju 35 kilometrov ter imeti na tem območju vse javne storitve, ki jih potrebujejo - od vrtca, šole, zdravstva, bankomata, pošte do bencinskega servisa - kar smo v zadnjem letu videli, da se s podeželja umika.«
Petek Uhan je dejala, da nova ureditev regionalnega razvoja daje večjo vlogo lokalnim skupnostim pri določanju prioritet, hkrati pa opozorila, da je vzhod države doslej zaostajal predvsem zaradi pomanjkanja pripravljenih projektov. Po njenem bo ključno, da regija oblikuje projekte.
»Da bomo spodbujali projekte, ki bodo dajali možnost, da ljudje ostanejo doma, da so čim bližje domu, da imajo delovno mesto, kar je pomembno, da pridejo lahko normalno do delovnega mesta, da imajo šolstvo, zdravstvo, vrtec ...«
Vrabl Ferenčič je izpostavila, da podeželje potrebuje več posluha in enakovredno obravnavo v primerjavi z mesti, predvsem pri financiranju in načrtovanju projektov. Opozorila je, da ljudje podeželje zapuščajo prav zaradi pomanjkanja javnih storitev in podpore države, zato vidi rešitev v izrazitejši decentralizaciji.
»Razvoj lahko omogočimo samo z decentralizacijo, da se začne dajati enaka teža podeželju, kot se daje mestom.«
Narediti je treba občinski podrobni prostorski načrt
Habjanič je opozorila na konkretne ovire, s katerimi se srečujejo mladi pri priseljevanju na podeželje, zlasti v Haloze, kjer pogosto ni urejene prostorske in gradbene dokumentacije. Po njenem je prav to eden ključnih razlogov, da si mladi ne morejo urediti bivališča ali pridobiti kredita, zato vidi rešitev v izboljšanju umeščanja v prostor.
Bregant je izpostavila, da v stranki pripravljajo zakonodajne ukrepe za spodbujanje razvoja podeželja, med drugim davčne olajšave za mlade prevzemnike, lažji dostop do gradnje in finančne spodbude za prvo nepremičnino. Poudarila je, da želijo z decentralizacijo ustvariti pogoje, da bodo ljudje ostajali na podeželju in tam tudi gradili svojo prihodnost.
Petek Uhan je v repliki kot eno ključnih ovir izpostavila administrativne postopke, ki upočasnjujejo razvoj, zlasti pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo. Rešitev vidi v združevanju ministrstev in digitalizaciji postopkov, kar naj bi omogočilo hitrejše in učinkovitejše urejanje zadev.
