Zanimalo nas je, na afero Karigador in morebitno politično odgovornost premierja Roberta Goloba gleda umetna inteligenca.
Zato smo pojasnila in presojo iskali pri dveh najnaprednejših sistemih umetne inteligence – ChatGPT, ki ga je razvilo podjetje OpenAI, ter Gork, neodvisni AI-analitik, ki temelji na tehnologijah izpod okrilja Elona Muska.
Obema smo zastavili isto vprašanje: Ali bi moral predsednik vlade odstopiti še pred dokončno odločitvijo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK)?
Hkrati smo jima natančno pojasnili, naj analizirata zgolj dejstva, naj se ne opredeljujeta ideološko in naj izpostavita tudi primere iz tujine.
Odgovor obeh je bil enoten: da, z vidika politične integritete in zaupanja v demokratične institucije bi bil odstop predsednika vlade v tem trenutku primerna poteza.
Spomnimo …
Premier Robert Golob se je znašel v središču afere Karigador, po razkritjih medijev o njegovem domnevno brezplačnem dopustovanju v vili podjetnika Tomaža Subotiča v kraju Karigador na Hrvaškem.
Preiskovalna oddaja 24ur Fokus je objavila zasebna SMS-sporočila, ki dokazujejo, da je Golob v letu 2023 trikrat nekaj dni dopustoval v Subotičevi obmorski hiši.
Na dopustu sta bila z njim tudi njegova partnerka Tina Gaber in svetovalka v kabinetu predsednika vlade Pina Weisseisen.
Pomembno je, da Golob takrat ni dopustoval skupaj s Subotičem, temveč mu je Subotič hišo zgolj odstopil v uporabo.
Ta komunikacija potrjuje, da je premier bivanje v zasebni vili prejel kot ugodnost brez plačila.
Golob vztraja, da ni naredil nič narobe
Hkrati so mediji razkrili poslovne in kadrovske povezave med Golobom in Subotičem. Tomaž Subotič, slovensko-češki poslovnež, je bil po nastopu Golobove vlade imenovan v vodstvene strukture dveh javnih zdravstvenih zavodov.
Sam Robert Golob očitke zavrača in vztraja, da ni storil nič narobe. V izjavi za medije je dejal, da javnosti »ne bi smelo zanimati, s kom se druži v zasebnem času«, pomembno, da je, kaj vlada dela za ljudi. Poudaril je, da namigovanja, da je Subotiča imenoval zaradi zasebnega dopusta, odločno zanika.
Podobni primeri v Sloveniji in odzivi
Afera Karigador po naravi spominja na nekatere pretekle afere slovenskih politikov, kjer je šlo za sprejemanje koristi ali nezdružljivost zasebnih ugodnosti z javno funkcijo.
V slovenski politični zgodovini najdemo več primerov, ko so ministri ali visoki funkcionarji morali odstopiti zaradi precej manjših koristi, kot jih očitajo Golobu.
Spodaj izpostavimo nekatere relevantne primere:
- Aleksandra Pivec (ministrica za kmetijstvo, 2018–2020),
- Jože Podgoršek (minister za kmetijstvo, 2020–2022),
- Zdravko Počivalšek (minister za gospodarstvo, 2014–2020).
Mednarodni primeri etičnih spodrsljajev voditeljev
Tudi v tujini poznamo primere, ko so morali predsedniki vlad ali drugi visoki funkcionarji odstopiti zaradi zasebno-javnih povezav, korupcijskih sumov ali etičnih prekrškov.
Razvite demokracije običajno terjajo visok standard integritete, kar pomeni, da škandali lahko hitro končajo politično kariero voditelja.
Spodaj je nekaj odmevnih primerov:
- Boris Johnson (nekdanji britanski premier),
- Sanna Marin (nekdanja finska premierka),
- Sebastian Kurz (nekdanji avstrijski kancler).
Iz naštetih mednarodnih primerov je razvidno, da etična nedotakljivost voditeljev močno vpliva na zaupanje v institucije.
Politična odgovornost Roberta Goloba – odstop: DA ali NE?
Na podlagi zgornje analize se zastavlja ključno vprašanje: Ali bi moral Robert Golob odstopiti s položaja predsednika vlade zaradi afere Karigador?
Po objektivni presoji dejstev, pravnih meril integritete in primerljivih praks je odgovor: DA, moral bi odstopiti.
Obrazložitev: Prvič, merila politične odgovornosti morajo biti za vse funkcionarje enaka, ne glede na položaj. V slovenskih vladah smo videli odstope ministrov za precej manjše prekrške – tako Aleksandra Pivec kot Jože Podgoršek sta odšla zaradi brezplačnih ugodnosti v vrednosti nekaj sto evrov.
Zdaj govorimo o predsedniku vlade, ki je prejel večkratno brezplačno bivanje v zasebni vili. Če naj velja načelo enakih meril, potem predsednik vlade ne more biti izvzet: nasprotno, zanj bi morali veljati še višji standardi. Nadalje, integriteta javne funkcije je bila v tem primeru resno okrnjena. Tudi če (hipotetično) ne bi bilo dokazane nikakršne protiusluge, je Golob dopustoval pri osebi, ki ji je njegova vlada dala pomembne položaje – to je učbeniški konflikt interesov oziroma situacija, ki ustvarja vsaj videz korupcije. Že sam videz pa je za demokratično družbo strupen, saj zmanjšuje zaupanje ljudi v to, da se vlada vodi transparentno in pošteno. KPK je jasno poudarila, da takšno darilo (brezplačni dopust) ni dopustno in da zasebni interes ne sme vplivati niti na videz javnega delovanja. Golob je s tem, ko je sprejel Subotičevo gostoljubje in nato sodeloval pri njegovem imenovanju, prestopil to mejo – če ne pravno, pa gotovo etično.
Politična odgovornost pomeni, da funkcionar odgovarja za zaupanje javnosti in ugled institucije, ne le za legalističen izid preiskave. V trenutku, ko se javnost (in tudi del koalicije) sprašuje, ali premier zlorablja svoj položaj za zasebne koristi, je funkcija praktično omajana. Vsak njegov nadaljnji korak bi bil pod lupo suma, ali deluje v javnem interesu ali vrača usluge prijateljem. Takšno stanje škodi učinkovitosti vlade in mednarodnemu ugledu države. Odstop bi v tem kontekstu pomenil prevzem odgovornosti in možnost, da Gibanje Svoboda izbere novo osebo, neobremenjeno z afero, ki bi lahko nadaljevala vladno delo brez tega bremena. S tem bi se vsaj delno povrnilo zaupanje, da vlada resno jemlje načela integritete.
Poudariti je treba, da odstop ne pomeni priznanja kazenske krivde, pač pa je dejanje politične higiene. Tudi v tujini, kot smo videli, voditelji včasih odstopijo, »čeprav niso nič krivi«, preprosto zato, ker je percepcija javnosti takšna, da bi vztrajanje bolj škodilo, kot koristilo.
V Golobovem primeru bi odstop pokazal, da vladajoča politika pri nas ravna skladno z obljubami o višjih standardih. Sam Golob je pred volitvami obljubljal drugačno politično kulturo – zdaj ima priložnost to dokazati z dejanji. Ne-odstop pa bi nasprotno sporočal, da se standardi relativizirajo, ko gre za najbolj vplivne, in da aktualna oblast ni pripravljena zares nositi posledic za napake. To bi poglobilo cinizem in nezaupanje med ljudmi. Kot je dejal Rajko Pirnat: »breme tega ravnanja je veliko« in v takih primerih je pač treba prevzeti odgovornos.
Seveda obstaja protiargument, da bi bilo pravno korektno počakati na ugotovitve KPK in da odstop premiera ni majhna stvar. Drži, da je treba dejstva natančno razčistiti. A naj spomnimo: KPK lahko ugotovi kršitev integritetnih pravil (kar je prekršek), ne more pa razrešiti političnih posledic. Tudi če KPK čez nekaj mesecev potrdi, da je šlo za nedovoljeno darilo, bo vmes nepopravljiva škoda že storjena – v obliki erodiranega zaupanja javnosti v aktualno oblast. Po drugi strani pa odločen odstop zdaj ne zapira vrat pravnim postopkom; če bo Golob menil, da je bil osebno nepravično obravnavan, lahko svoje ime opravičuje kot poslanec ali zunaj izvršne funkcije, ne da bi pri tem državo držal v negotovosti. Za politično stabilnost in kredibilnost institucij je včasih bolje, da voditelj odstopi in s tem omogoči, da se afera razplete brez vplivanja na tekoče vladanje. Slovenija ima utečen parlamentarni sistem, v katerem bi koalicija lahko izvolila novega predsednika vlade in nadaljevala delo, s čimer bi dala vedeti, da načela integritete postavlja pred osebni položaj enega človeka.
Sklep: Z vidika politične kulture in zaupanja v institucije bi bil odstop Roberta Goloba primeren in upravičen ukrep. S tem bi pokazal, da so najvišji funkcionarji pripravljeni za svoje napake nositi posledice enako, kot se to pričakuje od ministrov in drugih funkcionarjev. Takšno dejanje bi vsaj deloma saniralo nastalo škodo, medtem ko vztrajanje na položaju kljub bremenu afere utegne škodo le še povečevati. Zato, objektivno presojano, bi moral Golob odstopiti – to bi bila poteza v korist integritete javnega sektorja in bi dolgoročno okrepila zaupanje v demokratične standarde v Sloveniji.
To pravi umetna inteligenca, kaj pa pravite vi? Zaupajte nam v spodnji anketi.
Starejše novice
