Igralka in Ptujčanka odkrito o koreninah, kurentih in mejah sodobnih interpretacij običajev.
Igralka Zvezdana Mlakar je ob nedavnem srečanju s kurenti in ogledu svojega prvega filma Praznovanje pomladi na Ptuju znova spregovorila o svojih koreninah, tradiciji in tudi o občutljivem vprašanju žensk pod kurentovo opravo.
»Saj veste, da sem iz Ptuja, moja mama je Haložanka, oče je bil s 'Šterntala',« je spomnila na svojem Facebook profilu in poudarila, da se sama čuti predvsem Haložanko. Kurenti so bili del njenega odraščanja, del kolektivnega vznemirjenja ob prihodu pomladi. »Kot bi nam kolektivno zažuborela kri od pričakovanja pomladi,« je zapisala.
Ko so jo letos kurenti povabili na simpozij in projekcijo njenega prvega filma, je povabilo sprejela z veseljem in spoštovanjem do tradicije, ki je, kot pravi, »preživela vse pritiske stoletij«. Dvorana je bila polna, poklonili so se tudi spominu na igralca Zvoneta Agreža.
Dogodek pa ni minil brez razprave. V nekem trenutku je Mlakarjeva občinstvu dejala: »Saj veste, da sem jaz feministka, kajne?« Sledila je tišina, nato pa še bolj neposredna misel: »Ampak, da se pod kurentijo silijo ženske, tega pa ne razumem! Kurent je vendar moškega spola, njegovi atributi, dolg jezik, rogovi in ježevka so moški simboli moči.«
S tem je, kot priznava, odprla občutljivo temo. Nekateri so ji po dogodku stisnili roko in pohvalili pogum, druge so njene besede razjezile. Sama poudarja, da ne želi nikogar prizadeti, temveč da izhaja iz spoštovanja do tradicije. »Zame je tradicija sveta in jo spoštujem. Zakaj bi jo prilagajali, ker je danes vse dovoljeno,« se sprašuje.
Ob tem pa doda, da ne želi nikomur soliti pameti. »Nisem črno-bela in moja služba je razumeti,« pravi. Njene besede tako niso bile le komentar o vlogi žensk v tradicionalnih obredih, temveč širši razmislek o tem, kje se srečujejo sodobnost, enakost in dediščina preteklosti.
