Obiskali smo slavnostno odprtje Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju.
Na Ptuju so danes slovesno odprli 37. festival Dobrote slovenskih kmetij, enega največjih kulinaričnih dogodkov v Sloveniji, ki že skoraj štiri desetletja povezuje pridelovalce, strokovnjake in ljubitelje domače hrane iz vse Slovenije in zamejstva.
Organizatorji so ob odprtju poudarili, da festival ni le razstava najboljših domačih izdelkov, temveč predvsem praznik slovenske kulinarične dediščine, povezovanja in spoštovanja slovenskega podeželja.
V treh festivalskih dneh obiskovalce čakajo degustacije, predstavitve vrhunskih domačih izdelkov ter srečanja z ljudmi, ki s svojim delom ohranjajo tradicijo in kakovost slovenske hrane. Letos je bilo na festival prijavljenih kar 885 dobrot iz Slovenije in zamejstva, ocenjenih v 16 skupinah, podeljenih pa bo 789 priznanj, med njimi 435 zlatih.
Dobrote na Ptuj privabile visoke goste, ministrice v odhajanju Mateje Čalušić ni bilo
Slavnostnega odprtja so se udeležili številni visoki gostje iz kmetijskega, političnega in strokovnega področja.
Med njimi so bili vodja službe za krepitev in razvoj resorja na ministrstvu za kmetijstvo Nataša Krese, člani Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom Branka Tomažiča, županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Martin Mavsar, predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič ter direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek.
Prisotni so bili tudi predstavniki fakultet, razvojnih agencij, kmetijskih zavodov, delegacije iz Srbije, Avstrijske Koroške in Banja Luke.
Gajšek: Festival hodi po pravi poti
Ptujska županja je ob odprtju poudarila, da festival že 37 let »hodi po pravi poti« in da se pomen domače hrane danes še povečuje. Izpostavila je, da ljudje vedno bolj cenijo lokalno pridelano hrano in delo kmetov.
»Danes vemo, da hrana ne zraste na policah trgovin, ampak da je za njo ogromno truda, ljubezni in predanosti. Domača hrana je kakovostna, poznamo njen izvor in ljudi, ki jo pridelujejo,« je dejala županja. Ob tem je dodala, da jo na festivalu navdušujejo prav vsi ponudniki in izdelki, saj vsak nosi svojo zgodbo slovenskega podeželja.
Promocija slovenskega podeželja
Podgoršek je festival označil za pomembno promocijo slovenskega podeželja in ljudi, ki z dodatno predelavo ustvarjajo nove razvojne priložnosti na kmetijah.
»Ptujske dobrote so praznik slovenskega podeželja, hkrati pa prostor, kjer raste kakovost slovenskih izdelkov. Vsaka kmetija, ki svoje izdelke prijavi na ocenjevanje, prispeva k razvoju in dvigu standardov slovenske hrane,« je poudaril Podgoršek.
Dotaknil se je tudi birokratskih ovir, s katerimi se soočajo slovenske kmetije. Ob tem je poudaril, da aktualna koalicijska pogodba prinaša določena pričakovanja glede debirokratizacije in pavšalne obdavčitve prve faze pridelave, kar bi po njegovih besedah lahko pomembno olajšalo delo kmetov ter spodbudilo razvoj dopolnilnih dejavnosti in predelave na kmetijah.
Pa širši pomen festivala?
»Dobrote slovenskih kmetij skozi vsa ta leta pišejo pomembno zgodbo razvoja slovenskega podeželja. Ne gre samo za dogodek, ampak za celoletno izobraževanje, ozaveščanje in krepitev pomena slovenske hrane in slovenskega kmeta,« je dejal Rebernišek.
Posebej je izpostavil raznolikost slovenskih pokrajin in izdelkov, ki po njegovih besedah predstavljajo izjemno bogastvo Slovenije.
Kaj vse najdete na stojnicah?
Na stojnicah Festivala Dobrote slovenskih kmetij lahko obiskovalci kupijo domače mesnine, sire, kruhe, potice, bučno olje, vina, sokove, marmelade, medene in zeliščne izdelke ter številne druge dobrote slovenskih kmetij.
Posebno pozornost pritegnejo tudi ponudniki domače obrti z lesenimi izdelki, kuhinjskimi pripomočki in ročno izdelanimi dekoracijami.
Festivalsko dogajanje spremlja živahno vzdušje druženja in degustacij, obiskovalci pa imajo priložnost neposredno spoznati pridelovalce ter zgodbe, ki stojijo za nagrajenimi izdelki slovenskega podeželja.
